Vest

»(Slovenci)…. niso takšni, kakršni so.«

Danilo Slivnik, direktor Dela, na zadnjem Omizju TVS

Je Slivnikova izjava lapsus? Niti ne, saj je samo povzela to, kar ves čas pripoveduje dominantna večina. Slovenci niso takšni, kakršni so (videti)! Videz vara. V resnici niso drugačni od »drugih« Evropejcev.

Vprašanje, kdo so Slovenci, je od izbruha ksenofobije v Ambrusu še pomembnejše. Čeprav ni novo. Nekaj časa se je zdelo, da so izbrisani pozabljeni. Ampak kosti se ne da zakopati. Vedno na koncu priplavajo na dan. In vedno je potem jasno, kdo je odgovoren za zločin.

Kdo so torej Slovenci? So to Romi in izbrisani? Zakaj ne? V republikanskem razumevanju tradicij francoske revolucije so slovenski Romi vsekakor Slovenci. Tudi jezik, ki ga govorijo, je slovenski. In izbrisani? Med njimi je kar nekaj etničnih Slovencev, a tudi vsi ostali so samo slovenski izbrisani.

Blut und Boden veleva seveda drugače. Gre za kri in nacijo, ki se je kalila nekaj generacij. A koliko generacij je dovolj za »plemenitost«?

V času osamosvajanja je bilo v Sloveniji popularno ljudi deliti na Slovence in ne-Slovence. Potem je postalo jasno, da je to hudo politično nekorektno. Nacionalizem je zabrisal razlike v svojih vrstah in razlike med drugimi. Ostala je samo črta ločitve.

Ko sedaj Romi za civile pravijo, da so ne-Romi, sprevračajo to govorico. Ogledalo je spet nastavljeno. Tako izbrisani kot Romi bodo ostali slovenski. In ostala bo slaba vest. Kolektivna krivda za kolektivno kaznovanje.

V ogledalu bo Jelinčičeva zmaga v Piramidi še dolgo odsevala. Tako kot besede o izbrisu kot normalni posledici osamosvojitvene zakonodaje, ki jih je sedanja oblast žebrala pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami.

Zahodna – stara Evropa je drugačna. Ima svoje skrajne politike. Ima svoje Piramide. Ima svoje Rome… No, nima izbrisanih. A to ni najpomebnejša razlika. Ta je v javnem diskurzu. Glede tega je Slovenija drugačna.

Kakšni so torej Slovenci? Dokler ne bodo takšni, kakršni niso, dokler ne bo prevladal republikanski model nacije in bo kolektivna drugačnost ali celo krivda nekaj vsakdanjega, bodo pač ostali takšni kakršni so.

Jani Sever