Življenje po slovensko
Moj sosed se je ločil. Sicer je tudi že umrl, a ta dogodek je njegovo življenje zaznamoval manj kot razveza. Tako in tako je prvi korak v smeri proti pokopališču naredil v trenutku, ko se je ob ločitvi odločil, da ženi ne bo izplačal denarja za tisti del hiše, ki sta ga s skupnimi močmi postavila nad glavo njegovih (moževih) staršev v času, ko sta še noči preživljala v isti postelji.
Čeprav, kot je sporočila »ulična obveščevalna«, je ločenec imel toliko denarja, je raje zadevo prestavil na sodnijo. Ne vem, ali o sodnih zaostankih ni kaj dosti vedel ali je bil obratno, preveč dobro obveščen …
Medtem ko so se sodišča poglabljala v zgodovino zakonskih odnosov, se je zvrstilo nekaj neprijetnih incidentov s policijo. Od takrat na naš konec ob klicu na 113 varuhi miru in redu ne hitijo preveč. Kot rezultat je »njun« štuk sameval, namesto da bi ga oddala v najem in v minulih letih že zaslužila za drugo hišo ali vsaj garsonjero.
Potem je ločenec umrl zaradi bolezni in vse neurejene odnose zapustil svojim staršem, ki sta razburkano dramo edinca opazovala iz pritličja taiste hiše. Naslednji dan po pogrebu se je oglasil ločenčev sin in od starih staršev zahteval, naj celotno hišo prepišejo na njega, saj da sta onadva že precej stara itd.
No, če bi to naredil moj vnuk, bi hišo prodala in odpotovala v neznano smer premišljevat o tem, kaj vse sem v življenju naredila narobe. Bolečine zaradi spoznavanja lastne zmotljivosti pa bi si blažila z masažami in pijačo, dragimi ravno toliko, da po moji smrti na računu ne bi ostalo nič. Pri določeni starosti ni težko izračunati, koliko približno bo ostalo do konca, in je res škoda, da ta leta ali celo mesece zapravljate za sodne stroške.
Toda starca sta starša svojega sina in obratno – jabolko ne pade daleč od drevesa. Oče pokojnega ločenca je zaradi bolezni umrl le nekaj mesecev za sinom, o tem koliko časa bo zdržala mama, si na naši ulici ne gojimo iluzij. Njuna snaha oziroma bivša snaha pa je včeraj (dan po pogrebu) urejala njun vrt. Videti je bila zdrava in zadovoljna z življenjem.
Iz zaznamkov šovinistke Agate P.
Dokler bomo slovenci prebirali članke z naslovom življenje po slovensko s tako vsebino, bo življenje po slovensko izgledalo tako. Ko pa se bo kdo spomnil napisiati kaj drugačnega bomo pa drugačni.
Enako velja tudi za označevanje Slovencev kot hlapcev.
Kakšen zagnan pisec z bujno domišljijo bi tako lahko začel pisati o tem kako urejene so slovenske družine in kako se ne prepiramo in smo strpni drug do drugega. To bi prav gotovo vplivalo na ljudi in mnogi bi se ob prebranem zamislili. Postali bi strpnejši in zaupljivejši do partnerjev, saj so prebrali da se Slovenci pač ne ločujemo.
Morjefil, Slovenci se menda res uradno ne ločujejo. Kajti v primeru družinske krize raje naredijo samomor ali ženo/moža fentajo, brutalno – rumeni tisk pa od teh zgodb živi. Poglej koliko je v ljubi Sloveniji praznih hiš samo zato, ker so v družini skregani med sabo. Ker se med sabo niti ne znajo normalno pogovarjati. Da o družinskem nasilju za lepo ograjo niti ne govorim. In to je vredno premisleka.
Bunkica, jaz sem hotel, da novinarji nebi o slovenskih razmerjih pisali negativno. Tiste negativne družinske razmere bi izpustili in namesto da prepisujejo policijska poročila, ki so posledica družinskih nesoglasij, bi lahko novinarji obiskali kakšno urejeno družino in o njej napisali kako se oni ravnajo v primeru nesoglasij. Kako preprečujejo prepire in so strpni drug do drugega.
Ja, take družine tudi obstajajo. In če bi se partnerja v primeru prepira zgledovala po njih in ne po takih, ki se prepirajo, bi se družine res lahko imenovale družine in ne ločine.
Hitrost, s katero se je izpela vest na Vesti, spominja na prosluli Slivnikov Jutranjik. Škoda.
Bunkica,domnevam iz tvojih uvodnih besed,da nisi Slovenka, torej se uzdrži komentarja ..hvala!
a berem slovenske novice???
Dragi Joj, kam pa bomo prišli, če bojo o blondinkah razpravljali samo blondinke, o Američanih le Američani, o plešastih le pleškoti?! Ali o nas Slovencih imamo ekskluzivno pravico dajati komentarje le Slovenci? Ali od tu izhaja: kaj nam bo mnenje nekega evropskega komisarja, ki itak ni Slovenec?
Morjefil, mi Slovenci bi radi imeli le pozitivno samopodobo, kako smo pošteni, pridni in družinski. Sedanja vlada nam to »samohvalo« neutrudno vceplja v glavo. Na proslavah glasno naštevajo lastnosti, ki so zaželeni pri poslušnih ovcah: razmnožujte se in pridno delajte. Pa ne preveč razmišljat o tem, kaj je z nami, vodilnimi in nasploh svetom narobe.
Joj, prejoj, tudi tvoj stil pisanja poraja dvome. Morda je pa bunkica le neporočena?
Kateri poročenec pa si upa kaj napisat o tem?
@domen: mislim, da je šla ekipa VnaV na zaslužen dopust. Vsaj upam tako…
Oh mat kurba Slovenija…
@jože: škoda, če bi bilo drugače. Menim, da me Dnevnik, Mladina in Vest (z Jonasom, on je zaščitni znak VnaV, bog pomagaj!) zadosti in objektivno informirajo, čeprav berem vsaj še deset drugih domačih in tujih časopisov. Skrbi me le, ker so se fantje ion dekleta tako hitro utrudili in postavili dopust pred komaj začeto delo. Komaj so se začeli profilirati, pa že utrujeni. In veliko časa bodo rabili, da nam bralcem in gledalcem, popravijo slab okus v ustih …
ni ga čez sosedovo lastnino
Tale članek in komentarji nanj odsevajo slovenski narodni značaj in željo Slovenk in Slovencev o tem, kakšni bi radi bili. Morjefil bi rad, da bi novinarji pisali lepe stvari, nič črnega o dobrih slovenčkih. Če pišeš le lepo, ljudem v glavo vcepiš, da se okoli njih dogajajo le lepe stvari, da so vsi srečni in veseli. Temu pač ni tako, ugotavlja Bunkica. Res je. V življenju se zgode lepe in grde reči. Novinarji pač pišejo in prodajajo tisto, kar se bolje prodaja. Prilagajajo se okusu bralcev. Slovenci smo zaprti, introventirani, žalostni ljudje. Poglejte naše narodne pesmi (ne turbofolk). Poglejte našo literaturo. Poglejte naš do samih sebe nasilen značaj. Pa preden se fentamo kaj popijemo, introventiranost za hipec popusti, svojo jezo stresemo na tiste, ki so v bližini, potem pa hitro še nase. Za nameček pa oteh značajskih potezah radi beremo: Ha kaj so pa tile pri sosedu napravili. Zato pa so Slovenske novice najbolj bran dnevnik v Sloveniji. Da ne bo pomote: Tudi drugod po svetu je mnogo takih ljudi, tudi drugod po svetu se prodaja rumeni tisk. Nič posebnega nismo, le na majhnem prostoru pod Alpami živimo. Gore, nižine, hribčki, morje - vse kar imajo drugi. Le da imajo vse to na bolj razvlečenem območju. In da imajo tudi za svoje napake bolj številno pleme. Amerikanec iz NY ne ve kje je LA, kaj šele, da bi vedel, kaj se tam dogaja. Mi pa v Mariboru vemo, da je v Kopru nekomu zdrsnilo na bananinem olupku in da bo tožil Luko Koper, ker je banana padla iz tovornjaka, ki so ga v pristanišču narobe naložili.
Za tale članek sicer ne moremo reči, da sodi v kategorijo rumenega tiska. Je poročilo o družinskih razmerjih, ki kažejo na neko, pa ne samo za Slovenijo, značilnost teh odnosov. V družinskih odnosih ne odločajo samo čustva (ljubezen, prijateljstvo, naklonjenost, sovraštvo, nenaklonjenost ipd.) ampak materialna dejstvo (razdelitev premoženja, dedovanje). To se je zgodilo v tem primeru. Pa tudi v mnogih drugih. Ob smrti prednikov - zlasti če je dediščina kolikor toliko obsežna - se sprejo prej navidez povsem naklonjeni si sorodniki. Zato je nasvet Agate P. v predzadnjem odstavku članka pravi: Proti koncu spremeni premoženje v denar in si privošči zapravljanje. S seboj ne moreš nič odnesti. Pa še družinski prepir preprečiš.
Agata ma prou!
Jst bi tud dnar pobasal in šel na Hvar lavando snifat in degustirat sir, ribe in, jasno, tudi slavno hvarsko vino. Mularija in njihove mame pa bi se morali odkupiti s kakim družbenokoristnim delom, če bi hoteli poleti priti na kak brezplačniški dopust…
hahaha,kako lažno ogorčenje..več pa si,dragi moji,preberite v odlični knjigi Zarota metuzalemov,pa vam bo marsikaj jasno:)
@domen
Vest, Dnevnik in Mladina, hehe, posteno, za piko na i pa pred spanjem beres se rezultate Tosevih raziskav, ne?
@domen :
A se ti zdi da je 15. avgust že tu?
Le malo bolje si oglej spletno stran.
ČrtB
joj komu se da se clanke brt no