Vest

 Po rušenju | © AP | iz kolaža dramatičnih fotografij

Nesrečni most I-35W prek Mississippija v Minneapolisu je služil svojemu namenu od leta 1967 do začetka tega avgusta, ko je zgrmel v reko. V zadnjih letih ga je v povprečju bremenilo okoli 140 tisoč vozil na dan, nosilno konstrukcijo je dodobra načela korozija, vzdrževanje je bilo slabo oziroma ga sploh ni bilo. Zvonjenje po toči ne obudi žrtev, potemelji pa nadzor, da jih v prihodnje prepreči. V ZDA je bilo že več podobnih nesreč, pri nas ni bilo še nobene. Res smo okoli 450-krat manjši, a imamo 4-krat več tlakovane ceste na kvadratni kilometer, imamo pa tudi boljši, celovitejši pristop k vzdrževanju infrastrukture. To ni poceni: baje bi morali Američani vlagati devet milijard dolarjev na leto naslednjih 20 let, da bi normalizirali slabo stanje mostov, od katerih jih ima 70 tisoč (12 %) oznako ’strukturno pomanjkljivo’. Po drugi strani je vse malo več od letnega stroška ameriške vojske v Iraku … Samo vojna je donosna drugače … Ampak joj, kam smo prišli s tem zapisom, ki naj bi bil naravoslovni.

Uporabna matematika je z načrtovanjem mostov požela enega svojih največjih, kar ikonskih uspehov; zgraditi trden most ni šala, kar dobro ve, kdor se je uril v, denimo, igrici Bridge Builder. Vendar so do leta 1800 postavljali preproste mostove nekaj tipov. Jeklo in cement sta v tem povzročila pravo revolucijo; različne sorte in gradnje so pognale kot živali po kambrijski eksploziji. Ostalo je zgodovina in je ta dan, ko je večina stvari hkrati bolj in manj zapletenih kot včasih. Postavimo in porušimo en most.

-prazno-

© Yifan Hu, “The Equations of the Bridge”, 2007

Seveda je za tem cela znanost in resne študije. Ne bomo pisali doktorata, zanima nas preprost, dvorazsežni model grednega mostu iz risanke zgoraj in kako se širi napetost po njegovi lahni palični konstrukciji, ki je obremenjena s konstantno silo od zgoraj, porazdeljeno po stikih. V njih se sile seštevajo in napenjajo palice. Večjo napetost ponazarja rdeča barva. Most je trden, če je napetost vzdržna. Palica ob drugem levem temelju je najbolj obremenjena in prva odpove (bledo rdeče). Napetost se širi naprej, ko se vda še ena palica in kmalu še ena. Preostala konstrukcija ne zdrži več in se podre.