Eksplozija besed
Matematika razlaga naglo rast besednega zakladaAli ni bolje zapisati kakšno tujko manj kot več?
Video je rezan prerano, da bi pokazal, kako Veliki slovar tujk ne pomaga fantu pri pojasnjevanju prebranega. Ampak to je najbrž njegov problem in zgodba ne gre o njem. Ne gre niti o nasledniku Slovarja tujk iz leta 1968, čeprav si jo s svojimi številnimi pomanjkljivostmi ter bizarnostmi zasluži (in saj jo je dobil s temeljito ter tehtno kritiko Simona Lenarčiča “Tuj Veliki slovar tujk” v Sodobnosti 11/2004), pri čemer neskončno preseneča, da je bil ST’68 delo enega človeka, VST pa je izdelek dobrih 50-ih (brez enega korektorja?). Marveč je to matematična pravljica o tem, kako nam začne besedni zaklad v drugem letu starosti strmo naraščati.
Otrok, ki se razvija v ugodnih razmerah, lahko ob koncu prvega leta smiselno izgovori ene pet besed. Kmalu se uči po eno, dve novi na teden, nakar okoli poldrugega leta “besedno izbruhne”: in se jih vsak dan nauči po nekaj ter do 20. leta 60 tistoč, kot povzema graf levo. Zakaj pride do tega pospeška, ne ve nihče prav dobro. Otroški psihologi so razvili razne teorije; Bob McMurray je nedavno s svojo matematično žilico predstavil eno v prvi avgustovski številki revije Science. Njegov enostaven model predpostavi dvoje: prvič, da se človek uči besede vzporedno oziroma da je učenju vseh podvržen ves čas; in drugič, da so besede različno zahtevno usvojljive: npr. “mama” in “dedi” lahko, “opica” in “veščina” težje; srednje težkih je največ, manj je lahkih in težkih; statistiko lahko predstavi normalna porazdelitev. Potem poteka učenje podobno kot v spodnji risanki levo, kjer začne človek naenkrat usvajati 33 besed, ene usvoji prej, večino nekaj časa pozneje, naposled še ostale, najtežje. V grafu desno se s časom veča skupno število usvojenih, ki začne po sedmem časovnem koraku strmo naraščati.
Spodaj je graf usvajanja 50 tisoč besed. Model je seveda zelo grob, vendar dá stvarnejše izpopolnjen podobne rezultate. Ideja je sveža, druge teorije predpostavljajo, da doživi otrok pred besedno eksplozijo konkretno kognitivno spremembo. Pričujoči model pa prikaže naglo spremembo kot stranski učinek učne dejavnosti, ki poteka enako vse življenje.
Zakaj rast naposled zavre? Nabor besed je končen. Ali je v resnici drugače? Sicer se mora krivulja vsakega človeka naravno končati. Še enkrat poglejmo zadnji graf, v zaviranju v “starosti” opazimo zrcalno sliko pospeševanja v “otroštvu” in zapišimo Goethejevo hudomušnico, “češ saj nas ne napravi otročjih starost, le to spoznamo, da smo otroci ostali.”
Avtorja namesto Zupana! Sicer pa lepo, da je vodja Vesti pripustil Znanost vsaj ob Kulturo…
Delno šaljivo vprašanje iz uvoda je: zakaj/čemu Branko Gradišnik ne napiše ničesar brez tujk?
Robert, branko verjetno iztopa iz vseh teh krivulj in se je v svojem življenju naučil več kot 60.000 besed. tega se očitno zaveda in se poigrava z bralci in piše tujke, ki zanj to niso.
@moet: Pišeš Znanost in Kultura z veliko, ker imaš v mislih kategoriji? Z njimi je za enkrat tako: da če dam zapis samo pod Znanost, se ne prikaže na prvih durih; moram ga uvrstiti še pod eno glavno kategorijo (iz vodoravne pasice čisto zgoraj). Ampak prenovitev strani je baje že v pripravi in glavna bosta tudi Film in Znanost.
@Robert: kako pa oblikujete stran v wordpressu? A obstaja kak poseben program ali kaj podobnega?
@tm: nedavno smo nadgradili wordpress sistem in opažam konkretne izboljšave na obeh straneh: editiranje zapisov je udobnejše (gotovo ja razlog tudi selitev na novo domeno, server), pri branju in komentiranju pa se mi strani ne “obešajo” več. Uvodne duri so po mojem oblikovane s konkretno spremenjeno “srajčko” in pomočjo plug-inov: ene vrste zapisov grejo tja, drugi tja ipd.
Branko Gradišnik ima tehnične težave in ne more komentirati tukaj, pa mi je odgovor na drugi komentar zgoraj poslal po e-pošti. Zakaj/čemu torej Branko Gradišnik ne napiše ničesar brez tujk?
Ker mi niso tuje in ker pišem v veliki večini primerov z glasom, namenjenim ljudem, ki tujke razumejo ali pa vsaj znajo razbrati pomen iz konteksta. To je pač moja publika, ljudje, ki berejo iz intelektualne zvedavosti in/ali inteletualnega užitka, ne pa samo zato, ‘da bi pozabili’. Naratorjev glas je sicer vedno odvisen od tega, kdo pripoveduje, in pa komu govori. Če tega pripovedovalec ne ve, pride do hudih nesporazumov (tudi pri meni, recimo glede Harryja Potterja in Tolkiena). Če je vprašanje letelo na recenzijo Mazzinija, potem je tu odgovor zagotovo tak kot v prvem stavku.
Potem sem ga vprašal še: V Roki vodi kamnu (mislim da v 2. delu) pišeš o glavni junakinji in njeni skrbi za izgled in lase, ki si jih gre uredit in prebarvat. Potem zapišeš nekaj takega: “Ženska, ki si je nehala barvati lase, je desperadna (?).” Večina drugih avtorjev po mojem ne bi zapisala tako, ampak bi prav hotela reči “obupana”. A mogoče želiš s takšnimi izrazi obenem opozarjati na popularne tujke in pop kulturo; znan je namreč Rodriguezov film Desperado.
Branko Gradišnik: Ne, ne, to je dnevnik, zapisalo se je pač, zapiše se ti prva beseda, ki ti pride pod prste - mislim sicer, da je verjetno desperatna. Gre samo za to, da ne izbiram besed. Vsa knjiga je pisana na ta način, tako dnevniški kot fantazijski del, nič nisem popravljal. To je to.
P.S. VST (2006) vsebuje “desperatno” = obupno, brezupno; brezizhodno.
Robert, super zadeva. Treba pa je ločiti med dvema glagoloma ‘usvojiti’ in ‘osvojiti’ (tu gre še enkrat za usvajanje novih besed /oz spoznavanje razlik med njimi).
Osvojiš neko ozemlje oz. dekle, Usvojiš pa znanje, spretnost.
No pa grafek narašča ;)
Andrej, moram se strinjati s teboj, je treba ločiti. Saj ločim - samo očitno ne funkcionalno - in, joj, zgoraj se mi je zapisal “o” namesto “u” kar na petih mestih. Ne razumem pa zadnjega komentarja z “grafkom” in “naraščanjem”, kar me bolj zanima …
Še hujši problem od nepoznavanja tujk jer nepoznavanje materinega jezika.
Smo na faksu dobili novega prfoksa, ki je prvo uro rekel: v knjigi uporabljam mnogo tujk. Kdor jih ni vešč, naj kupi slovar tujk!
Na izpitu pa nisem uporabil niti ene tujke. Ko me je vprašal, zakaj ne uporabljam tujk, sem mu rekel, da sem jih uporabljal, doker se nisem naučil slovenskih izrazov za vse te pojme.Nasledje leto je izdal novo knjigo,kjer skoraj ni bilo tujke.
Aja! Izpit? Čista desetka!
@Andrej: čeprav ima nalinijski SSKJ pod geslom “osvojiti” tudi pomen “učenja, osvajanja novih besed”. Vendarle dajem sam od zdaj prednost “usvajanju”; “u” resnično spominja na “dajanje nečesa vase”, “o” pa na “ograjevanje nečesa”. Pozabil sem se ti zahvaliti, hvala.
Robert PETKA! ;)