16. september, 2007 | Borut Levart

Bournov ultimat

Bourne zabije še zadnji žebelj v krsto sovragov
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

The Bourne Ultimatum. ZDA, 2007, 111 min.
Režija: Paul Greengrass. Igra: Matt Damon.

V žanr akcijskega filma priteka soliden tok. Letos smo lahko videli kar nekaj naslovov, nobenemu pa ne moremo priznati, da nas bi dokončno potešil: Michael Bay nikakor ne, iz Transformerjev je naredil šmorn, namesto duhovitih postankov spravlja v zadrego, akcijo v nesmisel. Četrtemu Umiranju pokončno zamerimo pretirano mehčanje in beganje v nestvarno akcijo. Tarantino in Rodriguez sta seveda zabavna, kot je lahko zabaven celuloid, a akcijsko ju odnese v eksces. Filmske trilogije o Jasonu Bornu - posebnemu operativcu CIE, ki se upre svojim nadrejenim in gre z njimi na nož do konca - pa ne pesti nič od tega: je inteligenten, zabaven in vrhunsko odigran vohunski triler z elementi preganjanja in pretepanja. Morda najboljše, kar je kapnilo med akcionerje.

Zasluga gre najprej: avtorju knjižne predloge, Robertu Ludlumu, in režiserju zadnjih dveh delov, Paulu Greengrassu. Izpustili smo Matta Damona, ker si predstavljamo, da četudi je poba markanten, bi se enako režirani Tom Cruise ali Mel Gibson (v mlajših letih!) odrezal enakovredno. Greengrass je torej po uvodni Bournovi identiteti (2002) prevzel krmilo od manj domiselnega Douga Limana in dejansko prestopil fronto žanra intelektualne akcije. Dinamično posneta “iz roke” nas prevzame, kot da bi gledali skozi oči vpletenega, kako ga premetava sem in tja. Nova lokacija (skupno vsem so zgodovinski teroristični napadi) je predstavljena slično: s hitro pomanjšavo znanega objekta na obširno soseščino. Postanki razjasnjujejo Ludlumovo tvarino s premetenimi premisleki, ki so posneti podobno tresoče in od blizu, kot da bi like zasledovali in jim prisluškovali. Tako bi se hitro razkrinkalo neprepričljivo igro, ki pa je tu ni. Koga utegne takšna slika motiti in res se postavi vprašanje, ali bi bila mešana tehnika - s statičnim in oddaljenim snemanjem umirjenih scen - še učinkovitejša? A že to je resnično impresivno. Prijel vas bo krč, zvijali si boste život in grizli nohte, četudi niste nagnjeni k temu. Končno film, ki je komajda gledljiv zaradi razburljivosti.

Dober je predvsem zato, ker nas ne pelje žejnega čez vodo. Greengrass nas ne podcenjuje, v čemer je diametralen Bayu. Jason Bourne je že nadmočen, najboljši agent CIE; itak, da porazi sovrage. Ampak kljub temu ga razni detajli ohranjajo zanimivega: dioptrija, neprespanost in rahlo neobvladljiva čemernost ter jeza pa zmotljivost. Tako v eni sceni sledi agentu-lovcu na skuterju, pa ga slednji zapazi v ogledalu, nakar Bourna vrže na finto, zaradi česar umre pomembna oseba. Ob vsem je Greengrass zabavno aktualen. V sržu zgodbe - tajnemu programu za čistilne akcije - si mislimo neuradno raztegnitev ameriškega Patriotskega akta. CIA se ne more zediniti od znotraj, ukvarja se sama s sabo ipd.

Ali ne bi veljalo med množico raznih Podlih fantov ohraniti takšen filmski biser in ga obložiti še s kakšnim nadaljevanjem? No, Ludlumovih knjižnih predlog je tri in jih je torej konec. Po njegovi smrti pa je Eric Van Lustbader napisal že dve dostojni nadaljevanji. Tako da konkretno upanje ostaja. In z njim pot: Damon je dejal, da če se bo vrnil Greengrass, se bo verjetno tudi on. Sicer pa, lepo prosimo, izpulite kamere iz rok Michaela Baya in jih dajte Paulu Greengrassu. Pravzaprav naredite tako z vsemi režiserji akcijskih filmov, kar bi bilo za nas idealno.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
9 x komentirano
  • BGH je rekel/-la:

    Kaj ni Jason Bourne in ne James?

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    Ja, napaka.

  • Sara je rekel/-la:

    V tem in prejšnjem delu je dosti dobrih stvari. Kinetični pretepi se mi zdijo posebej kontaktni, kot da so se res tepli. Takšni bi po mojem morali biti filmski fighti. Je pa Matt Damon pridobil kar nekaj kilogram od svojih prvih vlog, kaj. :)

  • Matej je rekel/-la:

    Kapo dol nad triologijo! Priporocam ogled vseh treh delov, ki so dolpovlecljivi na vseh torrent straneh. Pa obilo uzitkov!

  • Johnny je rekel/-la:

    Vsi trije filmi so res v redu. Še posebej ker se večinoma dogajajo v evropskih mestih, kar je odlična altenativa dolgočasnim mladim ameriškim mestom, kjer je že o vsakem vogalu posnet film. Filmi so tudi daleč od bednih ameriških streljačin, ker je uporabljen bolj mafijski način distibucije krogel: Malo uporabljenih krogel- več zadetkov. Meni osebno je všečno tudi, da ni prevelikih pretiravanj.

  • Klemzo je rekel/-la:

    Tole je verjetno edini film (od res res otroških let), da sm meu 2h non-stop nasmešek in tako visok pritisk. Cela triologija je akcijski orkan, v Ultimatu preide v 5 stopnjo. Weatherman je vsekakor Greengrass. Nima samo dokumentarnega pristopa, prej reporterskega. V stilu Bloody Sunday ali United 93. In tu nastopi Damon.

    Primerjava predvsem z Cruisom je po svoje posrečena. Ne smemo pozabiti, da gre za enega boljših igralcev svoje generacije (npr. 4.7., Magnolia). Oba imata odličen režiserski okus in delovni izbor. Obstajajo tudi pomembne razlike. Cruise je začel z bolj komercialnimi filmi in se dolgo ni mogel znebiti preklestva Hollywoodskega zlatega dečka. Za svojo kariero je moral garati. Gara tudi Damon, ki je bil prej zapažen s strani kritikov. In najpomembnejša razlika, ki se nanaša direktno na film? Za razliko od C. akcij pri Damonu v celotni triologiji 1x nisem pomislil na nastopanje, nisem gledal zvezde. Gledal sem Bourna in ne Damona. V osnovi se v filmu moramo z nekom delno indentificirati, kljub akciji. Kako to uspeti z likom, o katerem ne vemo skoraj ničesar? Samo dejstvo, da sam o sebi ne ve ničesar in smo praktično na istem, še ne zadostuje za celotno triologijo. Damon odigra v kratkih trenutkih celo paleto čustev, pri čemer nikoli (!) ne povleče na parodijo. In v osnovi igra ‘robota’. S katerim skupaj dihamo. Morda bi bil čas, da se tudi akcijskim likom/igralcem/vlogam izkažejo pohvale in se loči zrna od pleveli. Oscar? Dvomim..

    Ključna sestavina triologije so tudi stranski liki v upodobitvi cveta Hollywoodskih karakternih igralcev. Pri katerih besede ne dajejo občutka, kot da so podkrepljene z studijskimi čeki. Chati med Damonom in Joan Allen (in drugimi) so mi nudili podobno mero adrenalina kot same akcijske sekvence.

    In na koncu ena ključnih žanrskih sestavin: uspešen bad guy. Klasičnega bondovskega negativca tu ne najdemo. Ultimativni nasprotnik je sprevrženost same ameriške zunanje politike in njenih tajnih služb. Težko upamo na dobljeno vojno. Zato pa s toliko večjim veseljem čakamo na nove Bournove bitke…

    PS. Robert, razen izpostavljenih razlik se o ostalem strinjam. Pri Transformerjih je obiskovalka postavila vprašanje, zakaj toooliko besed o filmu, ki je tako slab. Preprosto, najlažje je pisati ali govoriti o res slabih in res dobrih filmih. No, veliko lažje o res dobrih. LP

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    Klemzo, zanimivo, Cruise je meni v Misijah nemogoče všeč, brez nastopaštva pa bi moral biti odličen, kot je že skorajda v ZF-ju Minority Report.

    P.S. Še Matej, prav se piše: tri-logija (brez vmesnega o-ja). (Samo: :) mogoče v kakšnem zapisu omenim, kako sem še do sredine prvega letnika študija fizike konstantno pisal “f-er-kvenca”.)

  • Ščurek je rekel/-la:

    Rubrika “Kultura”? Resno?

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    Misliš, zakaj je ta zapis v rubriki KULTURA? Resno je v njej. Še resneje bo v rubriki FILM, ko ga bo stran dobila.