23. oktober, 2007 | Borut Levart

LIFFe je nared

Še 15 dni do filmfesta v Ljubljani. Letos tudi v Mariboru.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

“Prvič v zgodovini féstivala, ekipa ni pripravila le drobni urnik … Danes vas čaka tudi že katalog.” Uvod Mitje Rotovnika, direktorja Cankarjevega doma. (01:06)

V Cankarjevem domu so danes predstavili 18. LIFFe / ljubljanski mednarodni filmski festival, na katerem bo med 7. in 21. novembrom prikazanih okoli sto filmov iz nove in sveže svetovne filmske produkcije. Filme ne bodo vrteli samo v Cankarjevem domu in okoliških kinematografih kot zadnja leta (Kinodvor, Kino Komuna, Kinoklub Vič), temveč še v Slovenski kinoteki in mariborskem Koloseju.

Novopečeni programski vodja Simon Popek je mariborski spored ukrojil po ljubljanskem tako, da je izbral tretjino filmov in pri tem pazil na raznovrstnost ter zastopanost vseh sekcij. Te so letos malo spremenjene in bodo navadnemu obiskovalcu morda bolj razumljive. Sekcija perspektive predstavlja uradni tekmovalni program. Zanimivo, štiri izmed skupaj 12-ih filmov so režirale ženske, en pa je animirani: Persepolis.

Štiri vprašanja za Simona Popka, programskega direktorja: LIFFe se je razširil tudi v Maribor? … “Dve tretjini filmov bo pri nas verjetno samo enkrat videnih in potem nikoli več.” Se obeta poroka s festivalom slovenskega filma? “Staro vprašanje …” (čas 08:40) Odgovor Jelke Strgel: “Ideja predana pred tremi leti … Ni bilo naklonjenosti s strani slovenskih filmskih ustvarjalcev … FSF je v prvi vrsti namenjen profesionalni publiki … Slovenski kulturni prostor potrebuje dva festivala.” Koliko je letos dobrih filmov? “Ne bomo se zblamirali z nobenim filmov … Vseh sto filmov pa ne more biti nikomur všeč.” (čas 07:30) Kako vam gre pisanje knjige o filmu noir? “Nikakor (smeh), Lif zahteva najmanj šest mesecev rednih in resnih priprav, vzame svoj davek …” (dolžina videa: 10:36)

Sekcija predpremiere je najbolj obiskana, Popek pa je po pogovorih z distributerji vanjo vključil 14 naslovov, ki bodo skoraj gotovo tudi na rednem sporedu. To je ideja sekcije, vendar prejšnja leta ni delovala. Lani je bilo od 18-ih premier denimo na rednem sporedu samo osem, kar je bilo deležno pritožb. Dilema, iti na obljudeno premiero ali počakati na redno prikazovanje, ostaja. Ampak letos naj torej gledalci ne bi bili puščeni na cedilu. Par zanimivih holivudskih naslovov: Ljubljena Jane o navdihujočih rosnih letih Jane Austen (brez Colina Firtha, a s sladkima Anne Hathaway in Jamesom McAvoyjem), Darjeeling ekspres za oboževalce Wesa Andersona in Owena Wilsona, V dolini smrti Paulla Hiaggisa, Zbegani Toma DiCilla (in ponovno s Stevom Buscemijem), Michael Clayton z Georgom Clooneyjem in Pomlad v Bosni z Richardom Gerom in o lovu na Ratka Mladića.

Iz sekcije Obzorja sta nastali dve novi. Sekcija kralji in kraljice druži nove naslove priznanih mojstrov filma, kot sta Gus van Sant in Jan Sverak. Zanimiva je sekcija fokus z vpogledom v romunsko produkcijo, ki zadnja leta glasno opozarja nase in si je na zadnjem Cannesu s filmom 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva prislužila zlato palmo za najboljši film. Podobno zaokrožen pregled morda ni naredil še noben festival v Evropi.

Posebej zanimiva je retrospektiva filmov Roya Anderssona. Švedski perfekcionist, ki ima popolno kontrolo nad produkcijo svojih filmov, v marsičem spominja na pokojnega Stanleyja Kubricka. Poleg letošnjega filma Ti, ki živiš (2007), bomo lahko videli njegov kompleten opus: Pesmi iz drugega nadstropja (2000), Ljubka je zemlja (1991, kratki), Nekaj se je zgodilo (1987, kratki), Giliap (1975) in Švedska ljubezenska zgodba (1970). Posnel je torej vsega štiri celovečerce. Ampak kakšne; zanje je Popek po letošnjem Cannesu dejal, “da bi en sam njegov prizor rade volje (z izjemo romunskega zmagovalca) zamenjal za celoten tekmovalni spored.” Nekako mu verjamemo in si predstavljamo, da bo retrospektiva Roya Anderssona po marčevski retrospektivi Stanleya Kubricka v Slovenski kinoteki drugi največji kinematografski dogodek leta pri nas.

Popek še opozarja, da bo dosti filmov predvajanih z digitalnih nosilcev. To je sodobna realnost, v kateri filmi nastajajo in krožijo po svetu. Ampak tehnika napreduje; kje bomo opazili, da gledamo predvajanje z digitalnega nosilca in ne s filmskega traku, drugje tega ne bomo vedeli.

“Celotna vrednost féstivála je okrog petsto tisoč evrov … MzK zagotovi dobro polovico sredstev.” Janja Kramberger, finančna direktorica Cankarjevega doma. (00:54)

Izbor treh vzporednih dogodkov. Spletna videoteka iTIVI (www.itivi.si) bo imela na festivalu svoj kotiček, 14. novembra pripravlja filmsko zabavo s presenečenjem. Revija Ekran pripravlja filmsko šolo o neodvisnem filmu (več). Mobitel predstavlja ITAK filmfest z natečajem za najboljši kratki film, posnet z mobilnikom. Pa še to. Večina družabnosti se bo godila na enem mestu, v prenovljenem drugem predverju Cankarjevega doma ali štalc; zaključne besede Mitja Rotovnika:

“Štalca je za féstival izjemno pomembna, kajti tu bo duša féstivala. Tu bo vse, tu bo prodaja vstopnic, vsi meeting pointi, gostje, jesenska filmska šola, Mobitelov kotiček, bife bo delal s polno paro … Nataša Bučar je še naprej voditeljica projekta po managerski plati.” (01:17)

- tekst Robert L. Tuva, video Katja Lenart

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
1 x komentirano