Kinotožje 013
Domača Voda v očeh in drugi filmi iz žanra matematičnega filma.V kinu naposled novi slovenski matematični film Voda v očeh (2005) Jožeta Baše. Zato več o njem in drugih naslovih iz tega posebnega žanra.
QuickTime datoteka: Kinotožje 013 (108 Mb)
Richard Feynman je znal popestriti dan. O tem kolega Nobelovec Murray Gell-Mann: “He spent so much effort generating stories about himself, it was unbelievable …” Feynmanov karakter še čaka na pošteno filmsko obravnavo, pred časom pa ga je Alan Alda igral v gledališki predstavi QED; baje uspešno. 
Nedavno je biokemik Paul Nurse gostil Alana Aldo in popularizatorja fizike strun Briana Greena v teve omizju. Kopija Feynmanovih Pisem je registrirana v sistemu BookCrossing in čaka na Vesti na novega oskrbnika.
Trije svetovi modelirajo obstoj matematike, reči in misli, treh svetov z nekim presekom in zanimivimi povezavami. Več v enem Vestinem znanstvenem zapisu. Sicer povzeto po knjigi Rogerja Penrosa, tudi shema je njegova: The Road to Reality (Knopf: New York 2005, str. 17).
Voda v očeh ima spletno stran, kjer lahko prisluhnemo glasbeni temi iz filma.
Več “matematičnih” filmov, ki smo jih pustili za drugič: Straw Dogs (1971), It’s My Turn (1980), Contact (1997), Pi (1998), Copenhagen (2002) (TV) in Hawking (2004) (TV).
Upload na Google Video je zafrkaval. Sva morala z Markom rezati pa posneti na You Tube. Pričakujeva, da bo jutri posneta in vidljiva originalna različica na Google Videu. Mogoče pa je seveda presneti 108-megabajtno QuickTime datoteko, ki ima notri vse. Dober tek in dober torek. :)
Hvala, je teknilo. Kinotožja so že stalnica mojega tedenskega menuja. Mogoče opozorilo - povezava na RSS-ju se pojavi prej kot je prispevek dosegljiv, in te potem iz Google readerja vrže na 404 lokacijo…
Borut, kdaj si že dobil feed?
Goood. Sploh pa podnapisi :-)
Jonas, Jonas… Na koncu praviš tri krat dvainštirideset… Hočeš reči: 3 (42 + 12 - 1)? A to je 159… :)
tega ni hotel reči ker ni omenil oklepajev
Podnapisi so carski! V skladu z Derridajevo teorijo, da tekst vedno pove več, kot je avtor želel, se mi je odprlo novo vesolje. Poklon prevajalcu/ki.
Precej zadnjih slovenskih filmov je gledljivih, eni so celo zelo kvalitetni, ampak ljudje, če še niste videli filma Voda v očeh, to morate videti, to vrne človeka spet v osemdeseta, leta ko je bil slo film res za en kurac. Kaj se je dogajalo z žirijo na slo filmskem festivalu, da je tej revščini dalo nagrado za scenariji mi enostavno ni jasno. Mogoče so bili drogirani, ampak niti to ne opravičuje tega dejstva, film pa je mimogrede dobil tudi nagrado občinstva, česar sploh ne dojemam. Film je katastrofaln plagiat filma V leru. Ultra bedno. Pa da mi kdo ne bi očital fovšije slučajno.
B R A V O !!!!!!!!!
@tine: globalno ljubljenega filma ni. zato ni treba, da je TEBI jasno, zakaj je film dobil nagrado. nagrada občinstva pomeni, da je bil pač všeč največ gledalcem. ti očitno nisi med njimi, tough luck - ni ti pa treba bevskat, saj se zaradi tega ne bo podrl svet. meni npr. je bil film super. verjetno sem drogiran, ne?
Jonas, pozabil si omeniti odličen film http://www.pithemovie.com/ od Darrena Aronofsky-a. Za vse, ki ga še niste videli, ga nadvse priporočam.
nutscraker, preberi zadnji odstavek tega prispevka.
@nutscracker: z Jonasom sva videla film Pi, meni je bil zanimiv kot izjema, ki na koncu namesto navzgor zavije navzdol. Takisto priporočam. Spuščen pa je bil zanalašč, ker bo v drugem “matematičnem” Kinotožju. Lep pozdrav.
P.S. k mojemu komentarju #1: Google Video totalno nagaja in nič ne kaže, da bo to Kinotožje kdaj posneto tam. Se oproščam.
Namesto Google Videa probal Vimeo. Zdi se v redu. Zdaj torej zgoraj na strani celoten video.
(P.S. 11:30) Naposled se je Google Video le zbudil …
kurc pa tale google. this video is currently not avaliable…
a je .m4v “uncut”?
Jojme joj!
Vi ste eno navadno levičarsko trobilo.
vse vesti na vesti bi moral voditi Milan Kučan ne pa Jonas!
Jojme joj…
@nucsub: drži, 137, malo sem se pohecala. ;)
Teli podnapisi včasih rahlo najedajo. Če kdo želi resnično razumet (in zna angleško) bo poslušal, podnapisi pa ga pri tem motijo. Sicer pa ni tak velik problem. Se mi pa zdi, da že voditelj doda (p)oddaji dovolj dodane vrednosti, tako da omenjeni prijem sploh ni potreben. = 0.02 cent
Super drgač.
Jonas, podnapisi so super, ne jih skenslat. :)
Odlično.
ne strinjam se s tisto izjava, ki je bla na začetku napisana: da, če ne znaš razložit šestletniku, pol ne razumeš
ni ga človeka, ki bi uspel razložiti povprečnemu šestletniku, kaj je to bijekcija al pa kaj je homomorfizem grup al pa kaj je area kosinus hiperbolikus ali pa kaj so algebraična števila,…
ti jojme, kva’s pa ti zaena gnida kao provokatorska k še ni slišala za Platona
še eno vprašanje za gledalce kinotožja:
katerih števil je več: naravnih ali sodih?
naravna števila so: 1,2,3,4,5,6,7,…
soda števila so: 2,4,6,8,10,12,14,…
bolj pametni lahko še odgovorijo: katerih je več: naravnih ali racionalnih pa tudi katerih je več: naravnih ali realnih?
in če kdo uspe vse to, kar sem napisal v zadnjih 2 komentarjih uspešno razložit povprečnemu šestletniku mu podelim velikodušno nagrado
Torej kako šestletniku približati idejo kardinalnega števila? A je to resnični problem? Najprej pa se je treba prepričati, da ima učenec šest let. Če ima samo kakšen dan manj, potem ne gre.
kolikor jaz vem ima človek 6 let 1 leto: od dopolnjenega 6. leta do dopolnjenega 7. leta: [6. rojstni dan,7. rojstni dan)
Poskus odgovora na Juretov quiz:
Naravnih števil ni več kot sodih, ni pa tudi sodih več kot naravnih. Samo ne vem, ali se lahko reče, da jih je potem enako mnogo? Enako je s parom množic naravnih in racionalnih števil. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je dosti več racionalnih, jih v resnici ne sme biti nič več.
Z realnimi števili je drugače. So povsod, kjer se lahko človek domisli. Mora jih biti več kot naravnih. Mislim, da se reče, da jih je neskončno neskončno, ko je naravnih števil samo končno neskončno.
Še razmišljam, kako stvar predstaviti šestletniku … Število bombonov na celem svetu je končno neskončno. Ampak načinov, kako se jih zaužije, oblizne, poje, je neskončno neskončno. Em?
@Sara: prav se reče: števna in neštevna neskončnost. Bomboni me spomnijo na knjige. Če rečem, da je knjig na svetu toliko kot naravnih števil, da jih je torej števno neskončno, se najbrž ne zmotim dosti.
@Jure: kaj pa otrok, ki še ni imel prvega rojstnega leta. Saj ni star - nič let. Rečemo recimo, da ima štiri mesece. Vidiš, lahko se meri v manj kot letih; zakaj ne tudi v dnevih.
Če rečem, da je knjig na svetu toliko kot naravnih števil, da jih je torej števno neskončno, se najbrž ne zmotim dosti.
Kajti naravnih števil je samo neštetokrat več. LOL
@Robert: Prav imaš, števno neskončno. Težko je najti primer iz narave ali družbe, ki bi ustrezal moči množic naravnih in realnih števil. Ampak poskusila bom postaviti zgornjo mejo za tvoj primer knjig in pokazala, da se v bistvu motiš (kot pravi tudi ervinator): vsake pol ure naj bi na svetu izšla nova knjiga. Recimo, da so jih delali v nakladi 1000 izvodov do leta 0 nazaj. Potem je (bilo) vseh knjig okoli štirideset milijard. Kolikorkoli, končno mnogo. Naravnih števil pa je več.
Sem pa naposled uspel video z Vimea uštimati brez robov, česar sem vesel.
Kar se tice filma Voda v oceh - ne bi bil rad zloben, ampak to izgleda kot izdelek osnovnosolskega fotoamaterja. Z nagradami so Baso samo zmedli (nagrada za scenarij??!!) , fant zdaj misli, da je talentiran in se bo najbrz posvetil filmu, kjer bo dozivel huda razocaranja, namesto, da bi lepo ostal fizik in morda kaj posrecenega pogruntal.