Vest

lacko je rekel/-la:

Izredno pomembno se mi pri vsem tem zdi opozorilo Štefanca, da rezultati temeljijo na prejšnjem sistemu organiziranosti in dela v šolah.
Tudi dejstva, da v predlogih ZOŠ in ZOFVI GRE! za radikalne spremembe ter opozarjanje stroke, da niso smiselne in potrebne, ne gre zanemarjati. Bojim se, da če bomo te sprejeli, rezultati prihodnjih raziskav ne bodo tako vzpodbudni.
Moje mnenje je, da če se je pokazalo, da je sistem dober, ga ni potrebno na vrat na nos spreminjati. Tudi učitelji, ravnatelji, starši, in predvsem učenci, smo naveličani nenehnega spreminjanja sistema, učnih načrtov, metod in načinov dela - direktiv… Zato: delajmo nekaj časa po starem, opravljajmo potrebne analize in evalvacije in na podlagi le-teh po korakih spreminjajmo sistem (opuščajmo le kar se bo pokazalo slabo, ne pa da brez vsakih strokovnih podlag spremenimo tudi tisto, kar se izkaže kot zelo dobro!?).
Verjamem, da Zares ne bo delal tovrstnih napak, zato jih podpiram in jih pričakujem tudi v prihodnji vladi ter na čelu prav tega resorja. Kar tako naprej, stroka, raziskovalci, udeleženci VIZ procesa smo z vami in za vas.

Lep sobotni popoldan vsem, ki verjamete, da so predlagane spremmbe nepotrebne in celo nedopustne.

primorka je rekel/-la:

USMERJENEGA izobraževanja že dolgo ni.Če obstoječi sistem daje dobre rezultate,naj ostane.

Igor Đukanović je rekel/-la:

Po bolonjski reformi smo usmerjeno izobraževanje dobili na dodiplomskem študiju. Bolonjska reforma namreč poudarja takojšnjo zaposljivost diplomantov … in mi smo jo izpeljali še bolj papeško od papeža. Skratka na dodiplomskem študiju bi tudi potrebovali “gimnazijske” smeri, katerih namen je pripraviti študente, da se bodo čimprej seznanili z bolj abstraktinimi pojmi in se tako čimbolje pripravili za zahteve magistrskega študija. Saj veste: ko sem hodil v srednjo šolo, so vsi pravili “brez srednje šole nisi nič”. Nato sem isto slišal za diplomo. In kmalu bo podoben pritisk na magistrski študij. Ali naj čakamo do takrat?

konec je rekel/-la:

klovni ostanejo klovni

medek je rekel/-la:

Ali je Zver neveden ali je primitiven ali je kar oboje skupaj?

tihi je rekel/-la:

Ga. Katja Levart upam, da mi ne boste zamerili, ampak razumeli, da me je vaša izjava “seveda ta dialog je bil dialog gluhih”, (verjamem da niste mislili nič slabega) spravila v slabo voljo predvsem zato, ker sem tudi sam gluh in me vedno razjezi, kadar se pojem gluhota uporablja v takem žaljivem kontekstu, predvsem žaljivem do gluhi ljudi, ki za svojo gluhoto niti najmanj niso sami krivi, ampak jih je za sluh prikrajšala narava. Sam poznam veliko spoštovanja vrednih ljudi iz sveta tišine, ki vztrajno opozarjajo na diskriminatoren odnos države in družbe do gluhe populacije, pa država večinoma njihovih težav noče ne videti in ne slišati, pa vendar poskušamo poiskati bolj ustrezne besede, kot pa da jih zmerjamo, da so gluhi, slepi, pa še kaj drugega bi lahko našteli.. Še največ težav ima pravzaprav gluha mladina v izobraževanju kjer kljub zakonu o integraciji nima realnih možnosti, saj jim učno gradivo, kljub dobi računalništva ni dostopno v njim razumljivi, pisni obliki, zato bi morali omogočiti tudi učencem s posebnimi potrebami enakovredne možnosti izobraževanja, predvsem zato, ker je to naloga (tudi finančna)države, ki je podpisnica konvecije OZN o pravicah invalidov in kot članica EU (naslednje leto celo predsedujoča?) bi se vsaj malce morala potruditi tudi na tem področju.

Lep pozdrav

tihi je rekel/-la:

Spoštovana ga. Katja

Hvala za vaš iskren odgovor in pojasnilo na podlagi katerega sem Vam dolžan opravičilo, ker sem omenjeni citat pomotoma pripisal vam. Verjamem, da z nikogaršnje strani ni bilo mišljeno nič slabega ali žaljivega in če vam povem po pravici se pravzaprav niti nisem oglasili toliko zaradi osebne užaljenosti (ker nimam 100% izgube sluha si v določeni meri še lahko pomagam s slušnim aparatom, tistim, ki imajo 100% izgubo sluha slušni aparat ne pomaga več) bolj sem se oglasil zato ker dokaj dobro poznam problematiko gluhe populacije, ki je v Sloveniji kategorija invalidov z najmanj priznanimi pravicami na kar vztrajno opozarjamo tako na nivoju društev kot tudi na nivoju zveze društev, žal pa s strani pristojnih sila težko naletimo na posluh in razumevanje. Naj Vam kot primer omenim RTV Slovenija, ki je kot javna ustanova dolžna ( v skladu z ustavo itd….) omogočiti razumljivost programa vsem državljanom, torej tudi gluhim z ustreznim prevodom v Slovenski znakovni jezik oziroma z podnapisi. Da je prilagodljivost programa za gluhe tehnično povsem izvedljiva dokazujejo mnoge evropske in sosednje države (npr. na hrvaški televiziji je preko teleteksta 888 možno spremljati ustrezno prevedene vse oddaje tudi tiste, ki potekajo v živo) Prav tako je želja gluhih, da bi lahko spremljali ustrezno preveden parlamentarni program, kajti tudi gluhi ljudje imajo volilno pravico in pošteno, pravično in prav bi bilo če bi bili o parlamentarnem dogajanju obveščeni v njim razumljivi obliki. O vsej tej problematiki glede RTV Slovenije smo pisali mnogim ljudem: pisali smo varuhu človekovih pravic, ki nam odgovarja, da so nam s tem kršene človekove pravice, tržiški poslanec g: mag. Borut Sajovic je na mojo pobudo postavil poslansko vprašanje pristojnemu ministru g. Vasku Simonitiju, ki v odgovoru tudi ugotavlja, da je RTV dolžna poskrbeti za razumljivost svojega programa, pisali smo znanemu zagovorniku človekovih pravic in odvetniku g. Petru Čeferinu, ki nam v odgovoru ugotavlja, da so nam kršene temeljne človekove pravice do informiranja in nam predlaga tožbo proti RTV v kateri nas je pripravljen brezplačno zastopati, vendar se zaenkrat za to še nismo odločili. Pred kratkim sem o vsem tem napisal pismo ge. Majdi Potrata predsednici parlamentarne komisije za človekove pravice in enake možnosti in ker odgovora nismo dobili bom tu izkoristil priložnost in Vas poprosil za pomoč, kajti članica omenjene komisije je tudi ga. Majda Širca (zgolj slučajno sva na ustanovni konvenciji sedela skupaj), kajti resnično me zanima kaj je s pismom oziroma kakšno je mnenje komisije za človekove pravice in enake možnosti. Seveda tak diskriminatoren odnos do gluhe populacije ni edini, saj se s tem vsakodnevno soočajo pravzaprav na vseh področjih bivanja, naprimer v izobraževanju, ker ne dobijo učnega gradiva v pisni obliki in so kljub gluhoti prisiljeni hoditi na predavanja?. Človek pravzaprav težko verjame s kakšnimi problemi se v 21. stoletju srečuje gluha populacija in tisto kar najbolj jezi je to, da so mnoge težave tehnično povsem rešljive in izvedljive ter, da država ob vseh teh silnih stroških za vojsko, vladne palače in kongresne centre (Brdo) ne zmore kupiti računalniškega programa za prevod televizijskega in parlamentarnega programa. Ali omogočiti enotno mobi številko na centru za obveščanje, kamor bi gluhi lahko v obliki SMS sporočila poslali klic v sili. Gluhi telefona pač ne morejo klasično uporabljati, pa vendar jim je uvedba mobilne tzelefonije močno olajšala medsebojno komunikacijo, še toliko bolj video telefonija preko katere lahko komunicirajo v slovenskem znakovnem jeziku, žal pa v primeru nesreče (avtomobilske, v gorah, požar, nasilje itd…) ne morejo poslati klica v sili v obliki SMS sporočila, tako kot imajo to že ustrezno urejeno v nekaterih evropskih državah. Sam osebno sem se oglasil na tržiški postaji milice in jih povprašal o tem in povedali so mi, da so že imeli, ko se z gluho osebo po telefonu nikakor niso mogli sporazumeti in ko sem jim predlagal način SMS sporočil so mi odgovorili, da na postaji nimajo za to namenjene mobilnega telefona. Saj ni res pa je!
Naj bodi dovolj o tem spoštovana ga Katja in ne zamerite mi tole morda predolgo pisanje ampak želel sem Vam predstaviti moj pogled. Vem, da ni bilo s tisto izjavo mišljeno nič slabega, temveč je bilo mišljeno kot duhovita prispodoba, ampak ko pa spoznaš resnične težave gluhih ljudi te veselje do šale na račun gluhote mine. Nenazadnje je tudi Gregor Golobič na konvenciji stranke na Gospodarskem razstavišču začel svoj slavnostni govor po izvolitvi za predsednika z stavkom “Upam, da med nami ni nobenega gluhega” in takrat sem se sicer imel namen oglasiti, pa se zaradi svečanosti dogodka rajši nisem. Morda se bo komu normalno slišečemu zazdelo, da smo morda preveč preobčutljivi glede uporabe gluhote v različnih kontekstih, ampak, medtem ko nekateri imajo možnost izbire, da če hočejo slišijo če nočejo pa ne, mi te možnosti izbire nimamo več. Res pa je, da je gluhota ali težja naglušnost neizčrpen vir mnogih šaljivih anekdot, pa tudi neprijetnosti, kar vem tudi iz lastnih izkušenj, tako kot tudi mnogi moji znanci iz sveta tišine. Ravno sedaj z gluhim sokrajanom g. prof. Šter Janezom piševa oziroma sestavljava brošuro “Zgode in nezgode iz sveta tišine”. Kljub temu, da se nama zatika po finančni plati srčno upava, da bova zadevo uspela natisniti predvsem zato, ker bi bila takšna brošura nekaj novega in pa tudi zato, ker je iz anekdot razvidno, da smo gluhi pravzaprav prisotni povsod, le težko se nas vidi in opazi in da za sporazumevanje potrebujemo le trenutek časa več, le trenutek pozornosti, bi bil največkrat dovolj pa bi se izognili marsikateri neprijetnosti.
Spoštovana ga. Katja veseli me vaša pripravljenost ter zazumevanje in verjemite mi, da gluhi, morda ravno zato, ker ne slišimo še toliko bolj znamo ceniti vsakega, ki nam je pripravljen razumevajoče prisluhniti.

S spoštovanjem in lepimi pozdravi

Boris Horvat Tihi