21. december, 2007 | Slavoj Žižek

Beethovnov turški marš

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

V četrtek, 13. decembra, so evropski voditelji podpisali Lizbonsko pogodbo in s tem označili konec težavnega procesa, ki je trajal skoraj desetletje. Med slovesnostjo v lizbonskem grandioznem samostanu Jeronimos je v ozadju igrala Beethovnova Oda radosti. Če natančneje pogledamo to uradno himno Evropske unije, ta o evropskih zagatah pove veliko več, kot bi pričakovali.

Oda radosti iz zadnjega stavka Beethovnove 9. simfonije je pravi “prazni označevalec”, ki lahko stoji namesto česarkoli. V Franciji jo je Romain Rolland povzdignil v humanistično odo bratstvu vseh ljudi (”Marseljeza človeštva”); leta 1938 je bila zaigrana kot vrhunec Reichsmusiktage in kasneje za Hitlerjev rojstni dan; med kitajsko kulturno revolucijo, v atmosferi zavračanja evropskih klasikov, je bila čaščena kot delo progresivnega razrednega boja, medtem ko je danes na Japonskem dosegla kultni status, s tem, da se je s svojim domnevnim sporočilom “užitka skozi trpljenje”, prepletla s samim socialnim tkivom; do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, to je, v času, ko sta obe, tako zahodno kot vzhodno nemško olimpijsko moštvo, morali nastopati skupaj kot eno nemško moštvo, je bila himna, ki so jo igrali za nemško zlato medaljo, prav Oda radosti, hkrati pa je rodezijski režim belih suprematistov Iana Smitha, ki je razglasil svojo neodvisnost v poznih 1960ih, da bi ohranil apartheid, prav tako razglasil isto pesem za nacionalno himno. Celo Abimael Guzmán, (zdaj zaprti) vodja Seandero Luminoso, je na vprašanje, kakšno glasbo ima rad, omenil četrti stavek Beethovnove devete. Tako si lahko zlahka predstavljamo fiktivni koncert, na katerem zapriseženi sovražniki od Hitlerja do Stalina, od Busha do Sadama, za trenutek pozabijo svoja nasprotja in sodelujejo v istem magičnem trenutku ekstatičnega bratstva…

In vendar v tem glasbenem delu obstaja nenavadno neravnotežje. Na sredi stavka, po tem, ko slišimo glavno melodijo (temo radosti) v treh orkestralnih in treh vokalnih variacijah, se ob tem prvem vrhuncu zgodi nekaj nepričakovanega, kar vznemirja kritike vseh 180 let, odkar je bila simfonija prvič zaigrana: v 331. taktu se ton popolnoma spremeni in namesto s svečano himničnostjo se ista “radostna” tema nadaljuje v stilu marcia Turca (turški marš), sposojenem iz vojaške glasbe za pihala in tolkala, ki so jo v 18. stoletju evropske armade prevzele od turških janičarjev. Tu gre za vzdušje karnevalske ljudske parade, norčevskega spektakla – nekateri kritiki so “absurdne jamre” fagotov in bas bobnov, ki spremljajo začetek marcia Turca, primerjali celo s prdci… in po tej točki gre vse narobe; enostavno slovesno dostojanstvo prvega dela stavka se ne povrne.

A kaj če stvari ne gredo narobe samo v 331. taktu z vstopom marcia Turca? Kaj če gredo narobe od samega začetka? Morali bi sprejeti, da gre pravzaprav za neokusen ponaredek v sami Odi radosti, tako da kaos, ki nastopi po 331. taktu predstavlja nekakšno “vrnitev potlačenega”, simptom tega, kar je bilo narobe od vsega začetka. Zato bi morali spremeniti celotno perspektivo in razumeti marcio kot vrnitev k vsakdanji normalnosti, ki skrajša predstavo nadute prepotentnosti in nas tako postavi spet na zemljo, kot bi govorila “hočete slaviti bratstvo ljudi? Tu ga imate, realno človeštvo…”

In ali enako ne velja za Evropo danes? Po tem, ko povabi milijone v objem, druga kitica Schillerjeve pesmi, ki je uglasbljena v Odi radosti, grozeče konča: “In kdor ne zmore radovati, naj spelje jokajoč se stran. /Und wer’s nie gekonnt, der stehle weinend sich aus dem Bund./” (op.prev. Wikiprevod Smiljana Samca se glasi - Kdor pa sam trpiš, ne jemlji Naše sreče nam za zlo!) Ironijo marcia Turca je težko spregledati: malo več kot pred mesecem je bila Evropa vznemirjena zaradi turškega marša v severni Irak.

Glavni znak današnje krize v Evropski uniji je natančno Turčija: ali naj ji bo dovoljeno vstopiti v Unijo ali “naj spelje jokajoč se stran iz Zveze”? Po rezultatih javnomnenjskih raziskav je bil glavni razlog tistih, ki so glasovali obkrožili “ne” na referendumih o evropski ustavi v Franciji in na Nizozemskem, njihovo nasprotovanje turškemu članstvu v Uniji. Torej, kaj če, tako kot v finalu Beethovnove devete, resnični problem ni Turčija, temveč osnovna melodija sama, pesem evropske enotnosti, kakršno evropskim državljanom igra bruseljska post-politična tehnokratska elita? Kar Evropa potrebuje, je nova nosilna melodija in nova definicija Evrope same. Zmedenost Evropske unije glede tega, kaj naj stori s Turčijo, ne zadeva Turčije kot take, temveč zmedo glede tega, kaj je Evropa sama.

V svojih Notes Towards a Definition of Culture je veliki konservativec T. S. Eliot pripomnil, da obstajajo trenutki, ko je edina izbira tista med sektaštvom in ne-vero, ko je edini način, kako ohraniti vero živo, ločitev sekte od njenega glavnega telesa. To je naša edina priložnost danes: samo s pomočjo “sektaške ločitve” od standardne evropske dediščine, tako, da se odrežemo od propadajočega trupla stare Evrope, lahko ohranimo obnovljeno evropsko dediščino živo. Naloga je težka, od nas zahteva veliko tveganje koraka v neznano – vendar je edina alternativa počasnemu razkroju, postopni transformaciji Evrope v to, kar je bila Grčija za pozni rimski imperij; destinacija nostalgičnega kulturnega turizma brez učinkovite relevantnosti.

Slavoj Žižek

Prevedel Jani Sever, opremil Jonas Žnidaršič.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
27 x komentirano
  • [...] Slavoj Žižek Beethovnov turški marš Blogroval: [...]

  • lidijah je rekel/-la:

    Že stara Evropa je bila tradicionalno vznemirjena zaradi turških maršev, ki niti niso bili usmerjeni stran od nje. Beethoven je to vedel in zato zadnjega stavka 9. simfonije ni končal s turškim maršem, temveč ga je po bežnem citiranju nadgradil z grandioznim razcvetom osnovne teme. To je argument, ki govori, da je tema učinkovita v perspektivi prihodnosti in zato ni pravega razloga za odstopanje od nje. Prav tako nima glasbene alternative, ki bi lahko (vsaj za toliko časa, kot predlaga avtor članka) preložila neizbežni razkroj, značilen za vsako civilizacijsko entiteto doslej. Predlagan je - v bistvu - skok v prazno, kar je sicer radikalno, a destruktivno stališče. Moje mnenje pač.

  • zbik je rekel/-la:

    Da vzkliknem z Njo: “Vnesimo vendar nekaj reda v svoje užitke…!”

    Še nekaj referenc:

    http://www.lacan.com/zizpopulism.htm
    http://www.inthesetimes.com/article/3393/
    http://www.guardian.co.uk/commentisfree/story/0,,2197161,00.html

    Nije blamaža ali jeste reciklaža: “Na začetku je bil Süddeutsche Zeitung (04.07.2005), and the rest is history.”

  • medek je rekel/-la:

    slastno

  • optimums je rekel/-la:

    maršu, ker zgodba vodi naprej, sledi lahkotna sladica iz tropskih krajev, “battery” razživi, amak, pazi, pride kralj.
    sledi deseta,, nov osnutek

  • ED je rekel/-la:

    Dobro jutro, Žižek!

    Očitno ‘velecenjeni’ ne ve, da sta iz novega besedila evro-pogodbe izginila izraza ‘ustava’ in ‘ustavni’, in da novi osnutek ‘ustave’ ne omenja več simbolov EU – zastave in evropske himne (Beethovnove Ode radosti). Povedano drugače: če Žižek vidi v Beethovnovi Odi ’standardno evropsko dediščino’, od katere se je potrebno ’sektaško ločiti’, potem mu sporočamo, da je dejanje že izvršeno, ravno s podpisom nove pogodbe. Bilo bi fino, ako bi ‘veleum’, kdaj tudi kaj prebral…

  • fifi je rekel/-la:

    @zbik: in?

    @ED: nauči se brati.

  • ED je rekel/-la:

    @fifi: Učiva se skupaj…

    Žižek: ‘/…/ …je v ozadju igrala Beethovnova Oda radosti. Če natančneje pogledamo to uradno himno Evropske unije, ta o evropskih zagatah pove veliko več, kot bi pričakovali.?

    ED: Če natančneje pogledamo, Oda ni več uradna himna EU.

    Fifi, preberi dvakrat, morda prvič ne boš razumel… He! He!

  • Janja je rekel/-la:

    Sprehodimo se malce dlje: v Egipt. Miljoni obubozanih in srecno nasmejanih Arabcev nam govorijo o tem, da je vseeno, ce imajo trideset let star avto zalepljen s selotejpom. Doma skoraj vsakega oceta caka pet sinov, v katerih je trdoziv genski zapis, odporen na klice, umazanijo, pokvarjenost, dno. Genski zapis, ki so ga izoblikovala stoletja borbe za prezivetje v nemogocih razmerah, ob ohranjanju skrajno tradicionalnih vrednot. Medtem se degenerirana Evropa razkraja, siva po raztrganinah in hkrati poka.

    Virtualno nadomesca realno. Denar in uzitek, umirajoca krscanska religija na ognjenikih novih duhovnih gibanj. Znanje, um, dosezki.

    Oni pa se plodijo in borijo z elementarno mocjo. Prav vseeno jim je za izgube, dovolj jih je.

    In biologija bo spet premagala mozgansko ter “civilizacijsko” moc. Stari Rim, stara Grcija. Whatever.

  • lidijah je rekel/-la:

    ED, še boš poslušal Odo radosti. Niti slovenskega grba ni mogoče kar takole odpraviti, pa je še v zibki. Če Pankrti ne znajo zaigrati evropske himne, to še ni razlog za strah.

  • Drago2 je rekel/-la:

    Kaj hočemo, dobri stari Žižek: prepisuje od sebe.
    Zakaj bi poanto & tekst prodal enkrat, če ga lahko v nekaj letih 10 krat.

  • m (mbšmdšm) je rekel/-la:

    @janja in vsi bralci
    Zveni sicer res in lepo, da je biologija tako močna. Ampak, nisi v toku grozeče realnosti!
    -umazanija drugačne vrste kot jo navajaš in ki ni lokalna: smog na severni polobli, itd…
    povzroča -> globalne podnebne spremembe.
    -umazanija tipa: pohlep v raznih oblikah, kombiniran s tehnologijo
    -> kar povzroča izredno daljnosežno ogroženost,
    npr.: - hitech genska onesnaženost rastlin in živali (ljudi)
    - možnost jedrske kontaminacije
    … da ne omenjam ostalih, ki so na vidiku, na krilih
    fizike, biotehnologije, matematike, računalništva itd.

    Te zadeve v enem zamahu pometejo z vso tvojo navedeno biološko družbo.

    Vse to, če ni kontrolirano (usmerjano) lahko uniči vso tvojo (Egipt in druge)
    biološko cvetočo in gensko prekipevajočo družbo… (suša, onesnaženje).

    Zato potebujemo premislek in kontrolo tu v Evropi, kjer je eden od virov teh tehnologij in tovrstnih groženj. Zato je treba resno jemati ideje v zgornjem članku in jih (@Drago2) še večkrat ponavljati.
    Da dosežemo spremembo v principu delovanja družbe na osnovi golega pohlepa (čiste zadovoljitve posameznika) z ignoriranjem vse ostale družbene okolice. Nekdo mora začeti!

    Če odštejemo možne katastrofične scenarije za človeštvo, je Žižek samo nakazal del potrebnih razmislekov, če hočemo še za nekaj časa ohraniti kolikor toliko znosno družbo in okolje za nas in bodoče posameznike.

    Hvala tudi temu, ki je blogroval članek. Se strinjam.

  • andlen je rekel/-la:

    Bolj zanimivo je, da je znameniti motiv povzel Haydn po prastari slovenski pastirski pesmi, ki jo dandanašnji poznamo kot Čuk se je oženil… Potem je ta motiv povzel in obdelal Beethoven.

  • optimums je rekel/-la:

    a ni furmanska??

  • Arh je rekel/-la:

    @ED

    napiši v google:

    define: troll

    in boš mogoče ugotovil kako tvoji posti delujejo

  • ED je rekel/-la:

    @ Arh:
    troll - (Scandinavian folklore) a supernatural creature (either a dwarf or a giant)

  • TrollRek je rekel/-la:

    NIsem spolh prebrow, se mi pa zdi, da je prevzem slovenskega predsedovanja ena velka komedija na pol. evro ravni.
    Še dobr da bo Tuerk stole da šow.

  • TrollRek je rekel/-la:

    Ah, podabu dodt, Das danes je velik praznik!
    Jnša, SDS, IRgl, DObrajc, GRil, Grims(nism se miogu spomnt), blogi!

  • Kaktus je rekel/-la:

    @ED

    Mi lahko prosim razložiš zakaj je na proslavi za dan samostojnosti in enotnosti bila zaigrana tako Slovenska himna kot tudi Oda radosti. Pa nova reformna pogodba tud še ni bila ratificirana, tko da milslim da se tu Žižek ne moti. Vprašanje pa je tudi kdaj je bil ta članek napisan!

  • ED je rekel/-la:

    @ Kaktus:
    Ne vem, zakaj je bila na omenjeni proslavi zaigrana Oda, to je vprašanje za protokol. Kot drugo, Žižkov pamflet je bil spisan po podpisu Lizbonske pogodbe, to bi ti bilo jasno, če bi prebral vsaj uvodni stavek. Kot tretje, če bi prebral še tretji stavek, pa bi vedel, da Žižek ne ve, da so ravno s to pogodbo zadegali simbole EU (tudi Odo) iz pogodbe, in da če Žižek vidi v Beethovnovi Odi ’standardno evropsko dediščino’, od katere se je potrebno ’sektaško ločiti’, potem mu sporočamo, da je dejanje že izvršeno, ravno s podpisom nove pogodbe. Bilo bi fino, ako bi ‘veleum’, kdaj tudi kaj prebral…

  • ana je rekel/-la:

    se v celoti sektasko pridruzujem Janjinemu komentarju…

  • optimums je rekel/-la:

    ej, če se neha igrat oda dam jajca stran.
    toliko o debati

  • Pogo je rekel/-la:

    se strinjam. Oda je res kul.

  • vid je rekel/-la:

    ma odličen je tale Murko
    zelo potreben lik na slovenski sceni
    in neverjetno darilo za rojstni dan, še posebej za bikerja
    za tiste redke k še niste videli
    http://www.youtube.com/watch?v=gpDL5GrvrQk

    lp Vid

  • vid je rekel/-la:

    pardon narobna tema
    administrator prosim za pomoč
    Vid

  • InBlack je rekel/-la:

    Tudi Kosovo si bo ob razglasitvi neodvisnosti Beethovnovo 9. omislilo za himno.