29. december, 2007 | Borut Levart

Ljubljana ponoči

Ocenimo položnico praznične razsvetljave: 40 tisoč evrov.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Povezavi: NG Online Store - Earth at Night, Apple - Trailers - 10,000 BC.

P.S. Dobil podatek, da je girland na glavnem dreveščku okoli 25 % vseh, v kar zdaj močno dvomim. A videa ne bom popravil. Po mojem velja, da je četrtina svetečih žic na celem trgu z okolico. Kaže torej všteti nekaj modrih dreves, črtanih fasad idr.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
28 x komentirano
  • medek je rekel/-la:

    Odlično.

  • ervinator je rekel/-la:

    Tale ga ima pa že navsezgodaj preveč pod kapo … :)

  • Suni je rekel/-la:

    Sredi decembra so bila v prirodoslovnem muzeju kratka predavanja na temo svetlobnega onesnaženja (nekateri predavatelji so bli tudi s tvojega faxa). En zanimiv page: http://www.temnonebo.org/

  • Dajana je rekel/-la:

    Točno o tem sem razmišljala, ko sem se sprehajala po Ljubljani. Kam bi lahko dali 40.000 evrov…

  • jetar je rekel/-la:

    Gospod Janković si bo, upam, zapomnil nasvet za drugo praznovanje?! Kaj pa njegovi vazali v Ljubljani? Dvomim!

  • defg je rekel/-la:

    kreten…

  • DjJuvan je rekel/-la:

    Hehe, zanimivo….. vendarle bolano, koliko elektrike gre v prazno in neizkoriščene svetlobe… :\

    Kaj ima pa Mulan veze z razsvetljavo :D

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    Jedrnati anonimnež: po svoje sem kreten, zakaj kolesaril sem ob 3.30 po Čopovi gor in dol in se navijal okrog dreveščka. Nisem srečal žive duše. Zakaj potem vse te lučke, čemu, za koga? Mogoče eni hočejo, da smo pač samo videti čim boljše - od zgoraj.

    “Več svetlobe še ne prinese sreče,” je dejal Lojze Petrle v luštnem prispevku 24ur.com, moram povezati: Noči spreminjamo v dan (5.10.2007).

  • medek je rekel/-la:

    Če so pa csi svetilniki v kurcu.

  • medek je rekel/-la:

    … :), F kurcu

  • Thor je rekel/-la:

    No ja, Peterle je rekel, da ne prinese sreče..

    Goethe, na primer, je izjavil Mehr licht pred smrtjo..

    Meni ugaja.. :) In v LJ in po vseh lepo okrašenih mestih. Teh 40.000 € pa lahko prekleto verjamete, da nebi šlo za nič drugega pametnega. Z Novim letom in prazniki pride okrašena Ljubljana in ognjemet. Pa ugasnimo vse skupaj, ukinimo ognjemete, ukinimo razvedrilne programe, ostanimo doma in igrajmo orglice (hehe) Ubijmo in potolčimo center, ki že tako boleha zaradi nakupovalnih centrov..

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    Bog grmenja,

    Moram se strinjati z dvojim v tvoji smeri. Naj se delež energije, ki jo kuri malo mesto velikih nakupov na obrobju Ljubljane, preusmeri v center Ljubljane. (Z novimi gradbenimi projekti se bo razmerje “energijske intenzitete” centra Ljubljane proti BTC-ju konkretno zvišalo — čeprav bržkone ne na račun znižanja porabe BTC-ja.) In čeprav tega sprva nisem jasno povedal, se tudi po mojem Novemu letu podajo lučke in se mu poda ognjemet. Nisem zaničeval, ampak sem razmišljal o lokalnem in globalnem. Nad takšnim muzanjem bi se samozavestni Janković moral samo zabavati. Vendarle, ali naj lučke gorijo ves mesec in čez cele noči?

    Koreji in Japonska ponoči. V videu omenjam poster Earth at Night, ki ga sestavlja letno povprečje satelitskih slik Zemljinega površja, posnetih ponoči in v jasnem vremenu. Izsek zgoraj kaže, kako intenzivno sta razsvetljeni Japonska in Južna Koreja. Svetloba slednje se konča na meji s severno sosedo. Od tam prihaja svetloba domala samo iz središča glavnega mesta. Severna Koreja je ponoči dejansko v temi. Rekel bi, da nočna razsvetljava pomeni napredek — skoraj nedvomno, s kislim nasmehom. (Svetleje modro ob obalah Koreje in Japonske predstavlja nočno ribarjenje. Mislim, da lovijo predvsem lignje, tako da jih vabijo z lučmi.)

  • defg je rekel/-la:

    In kaj je narobe s to razsvetljavo? Meni je Ljubljana čist lepa ko je tako okrašena…

  • DjJuvan je rekel/-la:

    @defg, nauči se brat, o čem se sploh pogovarjamo.

    Ljubljana je zelo lepa do takrat, ko je folk še v mestu, tam od polnoči naprej ni žive duše tam in je trošenje toliko elektrike absurdno.

  • amnik je rekel/-la:

    Najbolj svetlobno neonesnažena je S. Koreja.

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    @amnik: ta je snažna, ja. :) Ampak se najde čisto nebo še drugje, v Sahari, Sibiriji, gozdovih v Braziliji … Urbani opazovalci temnega neba se pa najbrž kujajo povsod po svetu. Ali si videl slikovno primerjavo na temnonebo.org? Skrolaj do konca dol.

  • Črt Butul je rekel/-la:

    Pohvale vreden prispevek. Pasala bi še glasba v podlagi med tvojim govorom.
    Sicer pa super.

  • jype je rekel/-la:

    O, ti, Robert L., si se tudi v zgodnjih jutranjih urah tam obotavljal!

    Jaz sem prišel malo pozneje, pa bržkone tudi nek drug dan:

    http://static.marela.si/users0/jure/3/fLgBpv0HvurmHTH6LW02dtqFfaU.jpg

  • Suni je rekel/-la:

    Robert je fajn izpostavil tole svetlobno potrošnjo zdej v tem prazničnem obdobju (če dobr da je pri nas v tem času zima, vsaj na žužke ne vpliva tolko). Še najbolj problematično je celoletno svetenje neustrezne (in nevzdrževane) javne razsvetljave, nestrokovno osvetljevanje (cerkve, fasade šoping centrov, raznih objektov nacionalnega pomena, ceste, parkirišča) in kar je nekdo zgoraj že rekel - pri nas ni uveljavljenega časovnega režima osvetljevanja (kdo pa potrebuje vse cerkve osvetljene čez celo noč? ali pa parkirišča?).
    Sicer pa za praznično vzdušje v decembru po mojem mnenju ni treba skrbeti. Razvoj ambientalnih svetil gre v smer “več svetlobe za manj elektrike”, kar pa je trend tudi v razvoju javne razsvetljave - s tem pa lahko da bo prišlo (na splošno) še do večjega osvetljevanja. Projektanti se bomo v prihodnje pač morali držati Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja (in izbirati prava svetila), če slučajno ta uredba ne bo padla zaradi kakih lobijev… kot marsikateri zakon v tej državi…

  • Thor je rekel/-la:

    @Robert - spet… Razumem..

    Samo.. Če ste se sposobni vprašati o smiselnosti osvetljevanja dekoracij v mestih skozi nekaj prazničnih tednov, bi se jaz še raje povprašal o smiselnosti osvetljevanja številnih cerkva po Sloveniji. Kot vsi veste, vsak “kucelj” ima cekev in prav vsaka je osvetljena kot Real Madridov stadion. Za? Koga? Kaj so res po Sloveniji sredi noči zbegani verniki, ki so padli z aviona v neznan kraj in panično iščejo najbližno cerkev (v katero se tako in tako zlahka zaletiš ob malce daljšem sprehodu) pa jim le pomagajo z reflektorji, ki poleg same stavbe osvetlijo še nekaj neba.. Ali spet nepotrebna potrata energije in denarja. Tokrat celo resnično. Okrašena Ljubljana z dekoracijami pritegne kar nekaj zapravljivcev, stojnice plačajo najemnine, center vsaj malo oživi.. Osvetljena cerkev sredi noči po drugi strani…..

  • Thor je rekel/-la:

    Se opravičujem.. Sunijev odgovor prej sploh nisem prebral.. Je že povedal, kar sem hotel povedati.. :)

  • jype je rekel/-la:

    No, pa kljub vsemu ne bi nikomur škodilo, če bi zadnji, ko gre iz centra, za sabo pogasil še luči.

    Ob sedmih zjutraj so luči še kar prižgane, čeprav je že dan!

  • mina je rekel/-la:

    Spornih je več stvari v tem norem mesecu: poraba elektrike za razsvetljavo, varnostna in okoljska nesprejemljivost pirotehničnih sredstev, brezglavo potrošništvo… Naj že mine december!
    (http://formitas.si/srecno-2008/).

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    … vsak “kucelj” ima cerkev in prav vsaka je osvetljena kot Real Madridov stadion. Za? Koga? - Thor

    Obstaja teorija, po kateri Cerkev osvetljuje svoje hrame iz otroške zamerljivosti. Po srednjem veku se je vse več ljudi lotilo religijskih izrojenosti; Victor Hugo je, denimo, rekel, “da v vsaki vasi nekdo nosi baklo napredka - učitelj, in nekdo jo ugaša - duhovnik.” Luč je mišljena simbolno, ampak otrok tega ne ve in poskuša delovati grobo nasprotno.

    Cankarjev vrh na Rožniku. Cerkev so nedavno na novo ometli. Prej je bila osmojena od majskih kresov in polna grafitov. (Ogenj kurijo zadnja leta niže po hribu.) Mogoče jo tudi zato zdaj tako radi kažejo. Okoli nje je sedem reflektorjev, po mojem vsak moči 500 vatov. Pa recimo, da je osvetljenost cerkvenih stavb v celi Sloveniji 1000-kratna. Tako se troši moč 3.5 megavata. Vsak dan, 12 ur na dan; v enem letu: 15 330 000 kilovatov, to je dobrih 15 mega kilovatnih ur ali 843 150 evrov (pri nočni tarifi 5.5 centa na kilovatno uro). (Fotka narejena danes okoli 7. ure zjutraj.)

  • sanja je rekel/-la:

    Čestitam avtorju za tale prispevek!! In se pridružujem mnenjem predvsem o razsipnosti osvetljevanja cerkva in šoping centrov!! Gre za ustvarjanje imidža “mogočnosti” in s tem psihološkega manipuliranja s potencialnimi “klienti”. Saj je vseeno, ali so to potrošniki materialnih dobrin ali pa verskih.

  • Tjasha je rekel/-la:

    se popolnoma strinjam! Ljubljana je napram Las Vegasu res najnevarnejši svetlobni onesnaževalec!!!!!
    česa tako neumnega še nisem slišala!
    Me prav zanima, če o svetlobnem onesnaženju razmišljate tudi ko sedite na ljubljanskem stadionu in buljite v z gigantskimi reflektorji osvetljene tekajoče nogometaše!

    Sploh pa bi rada izvedela kdo zaboga se je spomnil, da lahko s svetlobo onesnažuješ VESOLJE! če komu škodimo, škodimo kvečjemu svojim denarnicam, verjamem pa, da slovenci v mesecu decembru več denarja porabimo za nepotrebno novoletno navlako in darila vseh vrst, kot pa ga mesto nameni za novoletno svetlobno okrasitev.

    Res me zanima, če ste svoje smrečice okrasili samo z nesvetlobnimi okraski, če ste svoje goste z božične večerje poslali domov par ur prej da ste lahko čimprej pogasili luči po stanovanju(ker varčevati z elektriko zlasti za praznike je res nekaj najnujnejšega!) in če ste slučajno kdaj pomislili na to, da svetloba osrečuje in da jo ljudje potrebujemo in se ob njej dobro počutimo že od nekdaj!? in seveda verjamem, da iz principa nihče od vas ne hodi v “šoping centre” ter ste zato varni pred psihološko manipulacijo. Uf! kakšna sreča!
    Zares- luči vseh vrst in oblik so naš edini sovražnik!

    Sploh pa- ok- recimo da ugasnemo vse luči praznične razsvetljave, v temi pustimo vse cerkve in druge kulturno zgodovinske objekte, hodimo spat ob mraku, ne gledamo televizije po nepotrebnem, peremo na roke(brez detergentov!!!), obleke sušimo ob peči na drva, vse za službo ali šolo spišemo na roke, pozabimo na internet, lase si sušimo samo na zraku, …. in potem, z vsem tem prihranjenim denarjem in neznatno porabo elektrike ter svetlobno neonesnaženim okoljem storimo KAJ????

    Način življenja in “napredek” od nas zahtevajo vse to, kar vi imenujete za onesnaževanje in razsipnost. Odpovejte se vsemu temu, preselite se v tropske gozdove in živite življenje kot so ga ljudje živeli včasih!!!!………………ali pa prenehajte s tem nesmiselnim govoričenjem in pustite ljudem tako redko brezkrbno veselje ob pogledu na praznično svetlobno okrašeno mesto.

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    Tjasha, vesolja, recimo prostora med Zemljo in Luno, kakopak ni moč enostavno umazati od tukaj, saj svetloba prej ponikne, ampak prav dobro pa onesnažujemo nočno nebo ali pogled v vesolje. Ljubitelji astronomije nad tem bentijo, ker ne morejo dobro opazovati oddaljenih zvezd in meglic; podnevi itak nič ne vidijo, ker je svetlobe s Sonca preveč. Pa to še zdaleč ni edina pomanjkljivost nočno ožarjenega neba nad mesti, Suni je povezala na http://www.temnonebo.org/, kjer si lahko prebereš o drugem.

    Kar zadeva tvoj preostali komentar, se ti zdi povsem fer?, ker, denimo, nisem rekel, umaknite lučke iz Ljubljane. Marveč sem razmišljal, računal pa primerjal. Mislim pa, da če ne bi smel delati še tega, bi bilo življenje hujše kot v tropskem gozdu!

  • jype je rekel/-la:

    Tjasha, težave imaš. Tako z razumevanjem prebranega kot z racionaliziranjem občutka krivde, ki te je preplavil ob prebiranju preprostih dejstev.

    Tjasha> Način življenja in “napredek” od nas zahtevajo vse to, kar vi imenujete za onesnaževanje in razsipnost.

    Napredek od nas “zahteva”, da luči svetijo tudi ko v bližini ni žive duše? Da so cerkve osvetljene ob štirih zjutraj? Da pralni stroj ropota in se prijetno pozibava ob ožemanju tudi takrat, ko je perilo že čisto? Nemara tudi to, da smo vsako noč budni do jutra, da upravičimo ali celo osmislimo svetlobno onesnaževanje?

    Glede nesmiselnega govoričenja pa lahko komentiram s citatom:
    “Marsikatera izmed naju je trapasta, ampak to nisem jaz.”
    — Svetlana Makarovič, Sapramiška