Tiranija transparentnosti?
Kakšne so vrednote, ki vladaju v splet povezanemu svetu? Struj je, kolikor je ljudi. Zdi pa se, kot se ob debatah v temelju soočita dva koncepta. Kot kaže primer objave italijanskih davčnih podatkov na spletu se za interpretacijo borita glas, ki pravi, da daje transparentnost moč zlim silam in glas, ki pravi, da je transparentnost temelj medsebojnega zaupanja. A sklicevanje na pravico do vedeti in pri tem zagovarjati objavo osebnih davčnih podatkov je vendarle pretiravanje in hud vdor v državljanske pravice.
Salto mortale za človekove pravice
Če bi se primer zgodil v Sloveniji, kjer zakoni med drugim prepovedujejo diskriminacijo na podlagi premoženjskega stanja, bi bilo kršenih cela vrsta pravnih principov povezanih predvsem z varstvom osebnih podatkov. Na takšno transparentnost, kot si jo je privoščil italijanski davčni urad ljudje vendarle nismo pripravljeni, saj so v nasprotju z našimi osnovnimi pravicami in pričakovanji. Z davčnim uradom v Italiji tako ni pripravljena sklepati kompromisov niti tamkajšnja javnost.
Težava je tudi v tem, da so poleg vedno izpostavljenih revnih slojev, na udaru tudi bogati. Slednji postanejo z objavo tovrstnih podatkov še bolj ranljivi; so bolj pogosto tarče kriminalnih dejanj, kakršne so na primer izsiljevanje, ropi in podobno. Zanimivo bi bilo spremljati tudi reakcije med ljudmi, spomnnimo se samo koliko prahu sta dvignili dve, v tujini vrsto let znani, potezi transparentnosti na slovenskem trgu: v devetdesetih uvedene javno dostopne podatkovne zbirke poslovnih izkazov podjetij in nedavno začeta uredniška akcija objavljanja lestvic bogatašev.
Virtualno je realno
Večja tranparentnost je posledica, ki jo v naša življenja prinašajo digitalizirani podatki in internet, kot novi super medij in omrežje. Koristna je na mnoge načine, a žal ne vedno. Če je koristna na primer pri nakupovanju knjig, računalnikov, avtomobilov, izbiri fakultete ali seminarja, pridobivanju informacij in novic, pa je lahko v primeru objavljanja z zakonom varovanih osebnih podatkov povod za vrsto škodljivih izpostavljanj in diskriminacijo. To pa je v nasprotju s principi odprte, varne in socialno pravične družbe.
Primož in Uroš Žižek
Komentatorja sta poznavalca in analitika poslovnega spleta v Sloveniji in soustanovitelja spletnega analitičnega podjetja E-laborat.
Podobno zanimivo: http://www.zares.si/za-vec-komunikacijske-zasebnosti-posameznika/
Na naših matičnih uradih ne moreš pogledati rojstnih podatkov o že 100 let mrtvih vaščanih.
Mislim, da se tega lahko bojijo le tisti, ki nekaj skrivajo. Ne vidim veliko nevarnosti, da bi tem 66 % Slovencev, ki živimo s plačo manjšo od slovenske povprečne plače, to kaj veliko škodovalo. Na bankah in podobnih institucijah pa te podatke tko ali tko že imajo.
Več transparentnosti je verjetno tudi priložnost za tatove in podobne izmečke. To se strinjam, kaj več pa ne verjamem, da je tukaj problem. Bi vsaj videli kdo ima koliko in koliko od tega je kdo dobil na nepošten način.
Sem za transparentnost.