Vest

KOSOVSKA TRGOVINA Z ORGANI

Po govoricah ob izidu knjige Carle del Ponte in obnovitvi preiskave srbskega državnega tožilstva se je v primeru domnevne kosovske trgovine z organi zganil tudi Human Rights Watch.

V poročilu te organizacije je zapisano, da poseduje nove dokaze, ki krepijo obtožbe del Pontejeve in organizacij srbskih pregnancev iz Kosova. HRW je pregledal vsa obstoječa poročila o dogodkih, zato je na osnovi zbranega materiala prepričan, da gre za resne in kredibilne obtožbe ter poziva kosovske in albanske oblasti k temeljiti preiskavi.

Albanski premier Sali Berisha je HRWjevo poročilo primerjal z zgodbami Agathe Christie, možnost preiskave je zavrnil, ker naj bi vse preiskovalne postopke že zdavnaj zaključili.
V prihajajočih tednih bo zasedala tudi kosovska skupščina, ki bo razpravljala o tem, ali naj Kosovo toži Carlo del Ponte zaradi škode, ki jo je povzročila javni podobi odcepljene pokrajine.

IZRAEL

Izrael je praznoval šestdeseto obletnico obstoja. Na židovski strani je bilo veselje v glavnem splošno. Ena izmed redkih židovskih skupnosti v diaspori, ki dogodka ni praznovala, je bila iranska.
Predstavnik židovske manjšine v parlamentu je izjavil, da dogodka ne bodo praznovali iz protesta zaradi izraelskega ravnanja s Palestinci, še posebej nehumanega kolektivnega kaznovanja prebivalcev Gaze.
Iranska židovska manjšina je največja na Bližnjem vzhodu in šteje okoli 25.000 ljudi. Poleg krščanstva in zoroastrstva je judaizem ena izmed treh priznanih manjšinskih verskih skupnosti. V parlamentu imajo zagotovljen manjšinski sedež in pravico do ustanavljanja lastnih šol.

ZDA – IRAN

ZDA ponovno obtožujejo Iran podpiranja šiitskih upornikov v Iraku. Pripravili so plan operacij, kjer so cilj natančnih bombandiranj vojaške baze iranske republikanske garde in še posebej specialnih enot Quds. Te naj bi delovale na ozemlju Iraka, tihotapile orožje in usposabljale upornike.
V primeru poslabšanja razmer v Basri bodo ZDA z veliko gotovostjo za stanje obtožile Iran in s tem opravičile bombandiranje.
Ne Britanci in ne iraška vlada ne delijo ameriških ocen. Prvi pravijo, da je iranski vpliv močno precenjen, drugi, da Iran podpira vladno politiko do paravojaških skupin in ponovno vzpostavitvijo državne suverenosti.

TURŠKI VDORI NA OZEMLJE IRAKA

Če ameriška administracija le grozi, turška molči in grožnje dejanjsko izvaja. V letalskih napadih na oporiška PKK v iraškem Kurdistanu naj bi bilo ubitih okoli 150 upornikov.
Uporniki poročila zanikajo in trdijo, da je bilo ubitih le 6 pripadnikov, pa še ti so bili ubiti v spopadih z iransko vojsko.

LIBANON

V Libanonu je ponovno vroče. Tokrat ne napada Izrael, ampak se dominantni etnično-politični skupini spopadata med sabo.
Začetek spopadov se je začel s generalno stavko zaradi nizkih plač. Eskaliral je s prepovedjo oddajanja Hesbolahove kabelske televizije. Vlada je televizijo in njen program označila kot nevarnost za varnost države, Hesbolah pa kot osnovno obrambno infrastrukturo v primeru izralskega napada. Šeik Nasralah vladno prepoved razume kot napoved vojne in vlado poziva k umiku ukrepa, saj bi s tem preprečila zacetek državljanske vojne. Hezabolahovi borci so preko noci onesposobili provladno televizijsko postajo in dnevni casopis. V tri dnevnih spopadih je bilo ubitih najmanj deset in ranjenih najmanj dvajset ljudi.
Vodja prozahodnih sunitov Hariri, je dogajanje označil za nesporazum in zaprosil za takojšen sestanek z Nasralo. Navkljub načelni pripravljenosti obeh strani za sporazum boji še trajajo.

FINANČNA KRIZA

Da bi umirila finančne nestabilnosti, sta se ameriška in evropska centralna banka odločili, da na trg usmerita dodatnih 82 mrd $.
FED je za polovico povečal tudi kratkoročna dvotedenska posojila komercialnim bankam na 150 mrd $, hkrati pa je razširil oblike premoženja, ki jih sprejema kot zastavek.
Skupaj z evropejci bodo poskušali ohraniti vrednost dolarja napram evru. Za ta namen imajo na razpolago 50, skupaj s švicarsko centralno banko pa kar 65 mrd dolarjev.

HRANA

Senegalski predsednik se je ostro odzval na najnovejši predlog Agencije ZN za hrano, ki je predlagala nov krizni plan, ki bi omejil rast cen hrane na svetovnih trgih. Agencijo kot celoto je opisal kot nepotrebno zapravljanje denarja, ki jo je potrebno ukiniti, posledice njenega preteklega delovanja pa so eden izmed temeljnih vzrokov nestabilnosti cen hrane.
Svetovna banka ocenjuje, da bo zaradi rastočih cen hrane prizadetih vsaj 2 miljarde ljudi.
Če je Riceova obtožila Kitajce, da so krivi za svetovni dvig cen hrane, ker jedo čedalje več, je Bush tak očitek namenil Indijcem.

Jura Štok