Knjiga o filmu
Izšel prevod priljubljene enciklo- pedije filma The Cinema Book.
Knjiga o filmu in 1001 FILM, veliki — edini? — enciklopediji filma v domačem jeziku.
Pred dvema letoma je slovenska založba UMco izdala svojo prvo enciklopedijo filma: 1001 FILM - Najboljši filmi vseh časov, prevod knjige 1001 MOVIES you must see before you die. Sestavlja jo 1001 jedrnat zapis o prav toliko izbranih filmih, bolj ali manj enakomerno pobranih vzdolž zgodovine filma. Največ naslovov je ameriških, kar pa odraža vodilni mesti v produkciji in vplivu na sedmo umetnost (na velikem travniku je veliko štiriperesnih deteljic). Izbor ne izključuje svetovne kinematografije; na oko bi človek presodil, da je 501 naslov ameriški, ostali so neameriški. Seveda noben izbor ne more biti po okusu vseh (tu ni blazno vplivnega filma The Killing, 1956, ni niti fenomena Deep Throat, 1972), na splošno pa gre za izrazit nabor naslovov — mejnikov v žanrih, v tehničnih rešitvah, v načinu pripovedovanju, v popkulturnem vplivu. No, zasluga založbe UMco je “samo” ta, da je organizirala prevod in ga približala domačemu ljubitelju filma.
Zdaj je založba UMco v sodelovanju s Slovensko kinoteko izdala Knjigo o filmu (The Cinema Book, 3rd ed., 2007), prevod priljubljene enciklopedije filma, “najbolj obsežne knjige Britanskega filmskega inštituta — največjega založnika filmske literature v Evropi”. Urednik je spet Samo Rugelj, skupina prevajalcev pa je narasla s 6 na 10 imen. Vendar se nova knjiga ne zdi samo za faktor 2 “večja” od prejšnje; pokrije občutno večje področje filmske umetnosti. Samo Rugelj primerja njen prenos z doktoratom proti diplomi.
Izdajate filmske enciklopedije, kar se zdi zahtevno: skupina prevajalcev, tiskanje v tujini, micen odkupni trg. Kaj vas žene?
Že kmalu po začetku izdajanja revije Premiera, torej nekje konec leta 2000, smo ugotovili, da je resnejši slovenski filmsko publicistični trg pri nas tako podhranjen, da moramo nekaj narediti, če že delujemo na tem področju. Tako smo spomladi 2001 kot dopolnilo in protiutež reviji Premiera, ki izhaja v desetinah tisočev izvodov, v nekaj sto izvodih izdali prve tri filmske knjige, pri čemer o samem založništvu še nismo kaj dosti vedeli. V naslednjih letih smo v raznih kombinacijah potem izdali kakih 50 filmsko knjižnih naslovov.
Pred nekako tremi leti sem v Zagrebu naletel na hrvaško izdajo knjige 1001 FILM. Presenetila me je, češ kako je to možno na tem relativno majhnem trgu, in navezali smo stike z izvirnim založnikom. Knjiga se nam je zdela izziv in malce smo skočili na glavo v neznano. Pri tej knjigi smo se marsikaj naučili, zgodile so se nam vse napake, ki se lahko pripetijo pri takem projektu, in zdelo se nam je smiselno, da svoje izkušnje in znanje uporabimo pri še kakem velikem projektu. Tako smo ponudili Knjiga o filmu in na Ministrstvu za kulturo so se pozitivno odzvali. Brez njihove podpore ne bi šli v ta projekt, je pač prevelik. Zato smo si lahko privoščili solidne prevajalce, gre za kakih 1500 strani prevoda. Ker so stroški projekta zelo narasli, saj smo najprej mislili delati drugo izdajo knjige, potem pa se je izkazalo, da bo izšla nova, tretja, povrh vsega še tiskana v barvah, se je prijazno odzvala še Kinoteka in pri knjigi postala sozaložnik. Tako je šla Knjiga o filmu relativno gladko skozi produkcijo, ne glede na to, da je veliko obsežnejša in zahtevnejša kot 1001 FILM. Knjiga o filmu je mastodont, tekst, bibliografija in kazalo skupaj obsegajo skoraj 110 avtorskih pol, torej blizu 1800 tipkanih besedila. Takih knjig tudi v splošnem slovensko založniškem, ne samo filmsko knjižnem merilu, letno izide le malo. Če je bil 1001 FILM za nas diploma, je bila Knjiga o filmu doktorat.
Razlogi za tak projekt, ki ne samo da se zdi zahteven, temveč tudi je, so torej nekako trije. Prvo je inercija, ki sama poganja od enega projekta k drugemu, drugo so take knjige izziv, tako strokovni kot organizacijski. Kot tretje je težko govoriti o tem, da se lahko filmska kultura izboljša, če ni prevedenih sodobnih in ključnih filmskih knjig.
Knjiga 1001 FILM je izšla v 1500-ih izvodih. Je kaj ostalo, načrtujete ponatis?
Knjiga je praktično pošla. Kar se tiče ponatisa: morda, čez nekaj let. Smo razmišljali o tem, a raje izdamo še kako novo knjigo. Poleg Knjige o filmu smo sedaj zelo ponosni na Zadnji film Marcela Štefančiča, jr., monumentalno knjigo v dveh delih o novem Hollywoodu, ki je najbrž do sedaj najbolj obsežna izvirna slovenska filmska knjiga, sicer o ameriškem filmu. To je najboljša Marcelova knjiga do sedaj, “must have”, za vse, ki jim filmi, kot so Diplomiranec, Goli v sedlu itn., kaj pomenijo.
Pripravljate že tretji enciklopedični projekt, Kako razumeti film. Kaj pokrije, česar ni v prvih dveh knjigah?
Naslov bo Kako razumeti filme? Če 1001 FILM govori o filmih posamično in jih Knjiga o filmu postavlja v širši kontekst, potem Kako razumeti film omogoča bolj praktično analizo filmov, njihove zgradbe, tako tehnično kot vsebinsko, ideološko, filozofsko, scenaristično, dramaturško. S prvima dvema knjigama plus z vodnikoma Poglej si z novimi očmi ter še nekaj našimi naslovi (recimo Zadnji film pa Na svoji zemlji: zgodovina slovenskega filma itn.) so te knjige lahko dobra osnova za poučevanje filma. Po tem projektu bo Sloveniji manjkala zgolj še ena sodobna podrobna svetovna zgodovina filma, ki je v Knjigi o filmu pokrita predvsem pregledno.
Kakšna se vam zdi filmska kultura pri nas, med navadnimi ljudmi? Opažate spremembe?
Raven filmske kulture po mojem pada, ker je vse manj institucionalne vzgoje. Lani smo izdali knjigo Mirjane Borčić o Filmski vzgoji na Slovenskem v letih 1955–80. Takrat se je dogajalo veliko več, sicer predvsem entuziastično, a vendar. Starejše generacije so bile filmsko bolj pismene, mladi le redko poglobljeno berejo o filmih. To se vidi tudi pri publicistih. Večina filmskih je na sceni že dolgo časa, mladih, dobrih, ki bi napisali filmske knjige, skoraj ni.
Ljudje hodijo vse manj v kino. Se bodo kdaj vrnili?
Filmi se gledajo več kot kadarkoli. Obisk v kinu po svetu ostaja podoben, občasno z rahlo tendenco navzdol. Krize ni. Jasno, internet nekaj vpliva itn. A filmska industrija je do sedaj še zmeraj našla odgovore na to, iz vsakega sovražnika (denimo televizije) je sčasoma naredila nov profitni center. Za kino ne gre skrbeti, ljudje se bodo vedno želeli družiti tudi osebno in ne zgolj virtualno in kino bo tako zmeraj ostajal tudi pomembno socialno zbirališče. Drugo je, kaj bo s filmom kot izraznim medijem. Ameriški film se je v tretjem tisočletju precej sprofaniral, saj se veže na reciklažo, druge medije in prodajo s filmom povezanih izdelkov, evropski film ima veliko prebojno moč le redko. Azijci so v zadnjih letih najbolj propulzivni, a s svojevrstnim ponavljanjem že videnega. Takega obdobja, kot ga je imel evropski film v petdesetih in šestdesetih ter Hollywood od konca šestdesetih do konca sedemdesetih, najbrž še dolgo ne bomo imeli več. Upam, da se motim.
Sploh primerjava z buklo 1001 FILM samo po obsegu ni dobra. Knjiga o filmu je bolj študijska, 1001 FILM bolj filmofilska. Naj poskusim to ponazoriti s primerjavo zapisov o filmu Osmi potnik (Alien, 1979). Knjiga 1001 FILM natančno in jedrnato (z okoli 2000 znaki) doreče, zakaj je to presneto gledljiv film s pošastjo in en najbolj vplivnih predstavnikov žanra ZF-hororja. Pri tem povzame celotno zgodbo in se pomudi pri najbolj priljubljenih elementih — od zgodbe in njenega avtorja, avtorja pošasti, režiserja, slikovitega pobega alienčka na prostost do pomanjkljive oprave junakinje v zaključnem prizoru. Knjiga 1001 FILM želi navdušiti za ogled bolj vrednih filmov. Knjiga o filmu uvrsti Osmega potnika kot študijski primer v podpoglavje Znanstvena fantastika in grozljivka (poglavja Žanr), ki (en od parih zgledov) sledi daljši razpravi o žanru. Zapis poskuša pojasniti, zakaj je film grozljiv — pojasniti na bolj filozofski način (tuje, nepoznano = ogrožajoče). Knjiga o filmu uči o filmu: o zgodovini filma, filmske industrije, studiov, tehnologije, avtorjev, žanrov, tudi filmske teorije; na kratko je to strokovni pregled filmske umetnosti.
Za morebitnega kupca/bralca je knjiga ogromen študijski zalogaj in resen kompanjon. Obenem takoj porodi par mimoidočih vprašanj, recimo: Ali je v angleški Wikipediji zapisano kaj manj? - Ali okoli 50 strokovnih sodelavcev pove več/bolje/verodostojneje/ipd. od zapisovalcev v Wikipedijo in drugod po spletu? - Zakaj ne piše nič o Indiani Jones?
Opombe:
1. V tujini, na Kitajskem se je tiskala knjiga 1001 FILM. Knjigo o filmu so natisnili pri nas.
2. Seznam filmov iz knjige 1001 FILM.
3. Fotografija Sama Ruglja je izrez najdene na blogu Boruta Peterlina.
Komaj čakam pošiljko!
Komentar h kakovosti izdelave: precej solidno. Velja za obe knjigi. Trda vezava, zbito (veliko strani v ozkem snopu listov, ki pa so kvalitetni in vzdržljivi). Knjiga o filmu je še bolje izdelana, se mi zdi. Skratka izdelava, kot pritiče dobri enciklopediji. Me pa preseneča fotografija v zapisu zgoraj: od koga je knjiga 1001 FILM, kaj je delal z njo, da je tako zguncana?! :) …
> od koga je knjiga 1001 FILM, kaj je delal z njo, da je tako zguncana?!
No, fotografiral sem svoji kopiji :) in moj 1001 FILM je dejansko precej obrabljen (Angleži imajo primeren izraz — battered), ampak te moram podpreti, te knjige so res kvalitetno spravljene skupaj. Kar se je zgodilo mojemu 1001 FILMU, je to, da mi je padel po stopnišču — na rob zadnje in stranske plati. Ker je knjiga težka, je podlegla po tem padcu in se kar razklala. Potem sem jo reševal z lepilnim trakom, ampak mi trak odstopa, lepim čezenj nove plasti … Kar pa se tiče sredice, samih listov, te niso poškodovani in morajo zdržati še veke, pa četudi jih bom imel brez “trdega” ovitka.
Na Knjigo o filmu zdaj bolj pazim.
Četudi so vprašanja na koncu postavljena mimogrede in se mi zdijo … retorična, bi na zadnjega odgovorila takole: Indyja v tej knjigi ni zato (je le naštet pod pustolovskim žanrom), ker to ni knjiga o filmih-naslovih, marveč o filmu-umetnosti. Zato je prav, da ni notri razlaganja Indyja. Ali je nemara “večji od filma”? :)
Preprosto vprašanje: kje je mogoče knjigo kupiti?!
Bila sem v Vale-Novaku in v Konzorciju, a na policah ni ne duha ne sluha o novi filmski enciklopediji, prodajalci prav tako nimajo pojma. V Konzorciju mi je gospa, zadolžena za filmski oddelek celo rekla, da knjiga sploh še ni izšla in se še prevaja … Spletna stran založbe UMco, ki naj bi knjigo izdala, je, če sem iskrena, povsem neuporabna in ne nudi nobenih informacij … Zahvaljujem se vam za nadaljnje podrobnosti o knjigi.
@AuntieA, o tem imam podatke od urednika Sama Ruglja; rekel je, da knjige še približno mesec dni ne bo v knjigarne in da se najprej meni s knjižnicami. Jaz ti predlagam, da jo poskusiš kupiti direktno od UMca; mailaj na info@umco.si.
Sam pa pripisujem Rugljev komentar na moja “retorična” vprašanja na koncu (sem zdaj prebral več strani te knjige in mi je kar všeč, bolj všeč ko sprva):
Odgovor na tvoje vprašanje na koncu, v zvezi z wikipedijo. Če sedaj ne diskutiramo o kvaliteti tekstov (ki so pri Cinema booku gotovo boljši), je ključno to, da imaš tako knjigo v SLOVENŠČINI. V angleščini je svega i svacega, ampak neko znanje pri nekem narodu lahko zaživi šele, ko ga ima v domačem jeziku. Če ne bi tako mislil že Trubar, in to podkrepil z izdajanjem knjig v slovenščini, je vprašanje, kaj in kako bi govorili mi itn.
Če izhajamo iz tega, da je vse skupaj itak že v angleščini, sploh na temo filma, in da je to dovolj, potem so taki projekti, kot je prevod Knjige o filmu itak brez smisla.
No, sam mislim drugače. Le redki Slovenci so v stanju brati Knjigo o filmu v izvirniku in jo povsem razumeti, zato je pravi balzam, da lahko tovrstno knjigo prebereš v domačem jeziku.
mam 1001 film, ne mislim zdaj še ene dokaj podobne kupit :)
je pa zelo dobra ta nova štefančičeva Zadnji film
Meni se ne zdita podobni; ocenjujem, da imata micen presek. Veš, 1001 FILM so napisali kritiki-cinefili, Knjigo o filmu pa profesorji in novinarji filmologi. Slednja je vsekakor bolj resno čtivo.
Mene pa zanima, če ste jo prednaročniki že dobili; Knjigo o filmu namreč. Sama sem jo naročila že kar nekaj časa nazaj, pa je še vedno nimam :(
Amm ja, prednaročniki smo knjigo že zdavnaj dobili .. Sam sem imel podoben problem in sem kontaktiral založbo, ki mi je nato v nekaj dneh knjigo poslala.
hvala!