Štempl ura
Zaposleni na UM morajo po novem voditi evidenco prisotnosti.Na Univerzi v Mariboru so postopama pričeli uvajati t.i. štempl uro za vodenje evidence prisotnosti na delovnem mestu.
Na torkovi manifestaciji, ki jo je na ploščadi pred rektoratom univerze organizirala ŠOUM, so študenti mimoidočim demonstrirali štemplanje na delovno mesto:
Univerzitetni vojak Zoran Kačičnik: … dr. Ivan Rozman ima sicer zlato kartico, ki je že poštempljana vnaprej …
O razlogih za prihod štempl ure na univerzo smo povprašali tudi Mitjo Kotnika, vodja kabinega rektorja na UM:
Mitja Kotnik: “…mi ne predpisujemo nobene štempl ure, mi predpisujemo samo to, kar je po zakonu urejeno…”
Vodenje evidence prisotnosti zahteva Zakon o evidencah na področju dela in socilalne varnosti, vendar mnogi razumejo, da je slednji namenjen predvsem javnim uslužbencem in ne profesorjem na fakultetah, ki kot vemo, predavajo tudi v večernih urah, ker se pač držijo urnika, ki ga niso sestavljali sami. Dr. Danijel Rebolj, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo je povedal, da ne upošteva navodil v zvezi s štemplanjem svojih službenih prihodov in odhodov in jih ne namerava tudi v prihodnje:
Danijel Rebolj: “… zdaj če oni tega ne znajo razbrati iz rezultatov dela … ja kaj te vem, pol mi pač naj črtajo malco …”
Vesna Lovrec
vojaški škrat, pojdi raje domow med knjige, kot pa da se smešiš. Bolj koristnega boš naredil.
Končno!!!
Štempl ura seveda med nami na univerzi ni pretirano priljubljena. Do zdaj nisem vedel, v čem je problem. Torej uradno gre za zakonito izplačevanje malic in prevozov na delo. Strinjam se, da smo že asistenti uglavnem predebeli, tako da ne bo hudega, če tu univerza malo prihrani. Pri prevozu na delo pa bom začel v računovodstvo nosili mesečne vozovnice za avtobusni promet, pa je tudi ta problem rešen. Dejansko pa vemo vsi, da je večji problem v tem, da univerza in fakultete nimajo denarja in si izmišljujejo, kje bi prihranili. Na katedri smo letos spet odpovedali naročnino na še eno (znanstveno seveda) revijo. Kabinete nimamo urejene v skladu z zakonom o varstvu pri delu. Ravno prejšnji teden smo na naši fakulteti imeli predavanja na to temo. Zvedel sem, da mi (ker delam za računalnikom) pripada vrtljivi stol. Me prav zanima iz katerega fonda mi ga bo šola kupila. Če vsem kupijo samo stole, smo že v finančnih težavah, da ne govorim o tem, kako se sonce popoldan upre v moj kabinet. He he, šefi imajo sonce že zjutraj. Tako večinoma pobegnejo iz službe pred mano in potem izpadem jaz workaholic, he he.
Me pa zanima, kako slovenska zakonodaja ureja delo na daljavo. Razen v času pogovornih ur in predavanj za študente ter seveda seminarjev (pa tudi konferenc) lahko delo univerzitetni učitelji praviloma v bistveno boljših pogojih opravljamo doma. (No dobro. Razen če doma žena ugotovi, da zapravljaš čas, in te pošlje v trgovino in pomivat’ posodo. ;-) ) Torej zanima me, kako se malice in prevoz obračunava tistim, ki tudi uradno večji del dela opravljajo od doma. In ali ti ljudje dobijo kakšno odškodnino, ker morajo doma imeti internet, računalnik, pisalno mizo, knjižne police etc… Ali je to stvar dogovora z delodajalcem? Da se na šolah ne bi mogli uskladiti za sestanke, pa je iz trte izvito. Prisotnost na sestankih se da urediti drugače. Na akademskih zborih npr. tako, da se dejansko demokratično spoštuje tam sprejete odločitve.
Joj! Pa gospa tajnica ne več mogla med malico za dve uri skočiti na plac!
Končno vas bodo nadzirali in ne boste v službe hodili ob 10h in ob 13h domov ter vlekli 2000EUR na mesec za projekte, ki so smai sebi namen.
Da o tem da ko imate razpisane govorilne nikogar ni tam niti ne govorim.
Verjetnost da ujames kaksnega med govorilnimi v kabinetu, ce se prej nisi napovedal po emailu, je skoraj taksna kot 7 na lotu.
Opomba:
Zgornji komentar se nanasa na Univerzo v Ljubljani, kjer upam, da bodo tudi zaceli s stemplanjem!