Vest

NAPAD NA IRAN

Izraelski premier je priznal, da se je pred vojaško vajo, v kateri so prek celotnega Sredozemlja vadili napad na iranske jedrske objekte, sestal z Aviamom Selo, načrtovalcem izraelskega napada na iraški jedrski reaktor Osirak leta 1981. Predebatirala sta tehnične detajle morebitnega napada na iranske jedrske objekte.
Sela je bil pomemben tehnični svetovalec izraelskega vojaškega letalstva do škandala z Jonathanom Pollardom, ameriškim državljanom židovskega rodu, ki je Izraelu predajal informacije o vojaškem jedrskem programu ZDA. Pollard je bil obsojen na doživljenjski zapor brez možnosti pomilostitve.

OGLED BOMBANDIRANEGA »JEDRSKEGA« OBJEKTA

Sirija je predstavnikom Mednarodne agencije za jedrsko energijo dovolila ogled objekta, ki ga je lani zbombardiralo izraelsko letalstvo, ker naj bi se tam odvijal tajni sirijski jedrski program.
Predstavniki agencije so na območju porušenega objekta in okolice odvzeli vzorce, ki bodo potrdili ali ovrgli izraelsko in ameriško obtožbo.
ŠinBet, izraelska vojaška obveščevalna služba je že pred obiskom trdila, da je namen Sirije prevarati predstavnike Mednarodne agencije.

SEVERNA KOREJA NI VEČ NA OSI ZLA

V zameno za opustitev vojaškega jedrskega programa bodo ZDA Severno Korejo umaknile s seznama držav, ki podpirajo terorizem, in prekinile sankcije proti tej državi, ki trajajo vse od Korejske vojne, torej od začetka 50ih.
Državi sta še danes formalno v vojni, podpisan je le sporazum o prekinitvi spopadov in določena demilitarizirana cona, ki ločuje obe Koreji.

EU PONOVNO IZDAJA LASTNE DRŽAVLJANE

Vse kaže, da pravica do zasebnosti ni več eden izmed temeljev zahodnega razumevanja človekovih pravic.
Evropska komisija je tik pred tem, da popusti pritiskom američanov, ki hočejo dobiti vpogled v podatke o bančnih transakcijah, internetnih brskalnih navadah, podatkih o potovanjih državljanov EU.
Američani bi hoteli dobiti pravico vpogleda v zasebne informacije vsakogar, ki bi si jim zdel zanimiv. Še posebej zanimiva je tudi klavzula, ki pravnim subjektom znatno zmanjšuje kazni, delno jih celo ukinja, za posredovanje osebnih informacij ameriškim obveščevalnim službam.

HIŠICA IZ KART

Finančna kriza se iz ZDA seli po celotnem svetu. Po mnenju dela strokovnjakov pa ta, kljub temu, da nepremičninski trg še nikoli od velike krize konec 20ih ni bil tako nesolventen in da študija Bank of America ocenjuje globalno izgubo na 7700 mrd dolarjev, ni nič napram možnosti, da se sesuje sistem kreditnih kartic. Ta bi lahko sprožil kolaps globalnega finančnega sistema in ekonomije v celoti.
Američani imajo na kreditnih karticah okoli 900 mrd dolarjev dolgov, celoten svet okoli 2200 mrd.
Samo Capital One, eden izmed največjih izdajalcev kreditnih kartic, je v zadnjem četrletju leta 2007 odpisal 1.9 mrd dolgov. Število potrošnikov, ki s poplačilom zamuja več kot 90 dni je naraslo za polovico. Od leta 2002 je povprečna zadolženost zrasla za 435%. Da američani trošijo več, kot ustvarijo, kaže tudi trend varčevanja, ki je od marca letos prvič od Velike krize negativen.
Podobno kot hipoteke se tudi skoraj polovica dolga s kreditnih kartic pakira v posebne finančne inštrumente, ki so predmet borznega trgovanja.
Kljub vsemu nihče od velikih izdajalcev kartic ne zaostruje pogojev lastništva, temveč še dodatno spodbujajo trošenje brez kritja. Na ameriškem trgu je izdanih 1,5 mrd kartic, za marketinške namene pa 10 največjih izdajateljev letno porabi 2 mrd dolarjev.
Ker je potrošnike najbolje zgrabiti že, ko so mladi, industrija pospešeno pritiska na študente, dijake in celo šolarje. Po končanem študiju je povprečen študent prek kreditnih kartic zadolžen za 4000 dolarjev.

BOGATI & ZELO BOGATI

Globalni trendi se nadaljujejo. Bogati so v minulem letu bogatejši za skoraj 10 %, ocenjena vrednost premoženja se vrti okoli 41 mrd dolarjev. V oceno niso vključene nepremičnine in potrošniške dobrine.
Število bogatih se je povečalo za 6, izjemno bogatih pa kar za 9 %.

NASTANEK BANKE JUGA

Južno Ameriške države ustanavljajo skupno razvojno banko, da bi se osamosvojili od zahodnih, pretežno ameriških finančnih institucij. Ustanovni kapital naj bi bil okoli 7 mrd dolarjev. Argentina, Brazilija in Venezuela bodo prispevale vsaka po 2, ostanek bodo prispevale manjše države. V naslednjih letih naj bi se kapital povečal na 20 mrd.

EXXONOV LICENCE TO KILL

Dvajset let po katastrofi s tankerjem Exxon Valdez, s katerega se je razlila nafta, ki je onesnažila 2000 kilometrov obale, se je sodni proces dokončno zaključil.
Porota prizivnega sodišča je sicer že leta 1994 naložila danes največji družbi na svetu plačilo 5 mrd dolarjev za odpravo posledic nesreče, kar je v takratnih razmerah pomenilo letni profit te naftne družbe.
Sedaj je vrhovno sodišče odškodnino zmanjšalo na vsega 500 milijonov dolarjev, kar pomeni prevedeno v realnejše številke štiridnevni profit iz zadnjega četrtletja. Glavni argument vrhovnega sodišča za drastično zmanjšanje odškodnine naj bi bilo dejstvo, da nesreče ni povzročila želja po dobičku temveč malomarnost.
Domorodci so leta 1969 dovolili predhodnikoma Exxona in BPja uporabo pristanišča Valdez in izgradnjo naftovoda do le-tega. Pravico do uporabe teritorija so prodali za simbolično odškodnino enega dolarja in pisno zavezo, ki je bila kasneje podkrepljena z zveznim zakonom. Družbi sta pred kongresom slovesno prisegli, da bosta varovali območje pomembno za lov in ribolov avtohtonega prebivalstva, pred razlitji nafte. Vse zakonske obveze so bile kršene, območje pa še danes ni sanirano.

VEČNI LED & SNEG

Da segrevanje planeta ni le hipoteza, pričajo podatki satelitov, ki spremljajo debelino ledu v arktičnem pasu. Led se topi tako hitro, da ga letos prvič v zgodovini človeštva na Severnem tečaju ne bo, torej ga bo mogoče doseči z običajnimi plovili.
Preigravanja za dominacijo nad tem območjem, ki je bogato z nafto, plinom in minerali, zato niso prav nič presenetljiva.

PRAVICA VOLITI IN BITI VOLJEN NI POVSOD UNIVERZALNA

Kneset je sprejel zakon, ki državljanom, ki so v zadnjih sedmih letih obiskali državo, ki je na seznamu držav sovražnih Izraelu, prepoveduje kandidaturo na parlamentarnih volitvah.
Zakon je usmerjen proti predstavnikom arabskih strank, proti pacifističnim gibanjem in strankam, ki se zavzemajo za dialog tako s Sirijo in Libanonom kot s političnimi gibanji Palestincev, ki imajo svoja predstavništva v Damasku.

Jura Štok