2. julij, 2008 | Brata Žižek

Ekskluzivno: trendi e trgovanja 2008

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Delež slovenskih uporabnikov e-nakupovanja se je do leta 2005 gibal okoli 22 odstotkov, v letu 2006 se je povzpel na 26 %, leta 2007 pa na 38 %. Za primerjavo, leta 2006 je na spletu kupovala dobra desetina svetovnega prebivalstva (627 milijonov), v letu 2007 pa je na spletu kupovalo že 870 milijonov. Največja koncentracija spletnih kupcev je na Japonskem, kjer je spletni nakup opravilo že 97 % vseh internetnih uporabnikov. Posamezniki, ki so kupovali na internetu so večinoma kupovali knjige, časopise in elektronsko učno gradivo, obliko oz. športno opremo in dobrine za gospodinjstvo. Zanimivo pa je tudi, da je kar 60 % analiziranih spletnih kupcev dejalo, da obiskujejo vedno iste spletne trgovine.

Zaupanje na spletu

Zaupanje ustvarjamo na različne načine. Ena od strategij je dobra korporativna predstavitev podjetje oz. trgovine. Tako uporabnikom povemo kdo smo, komu konec koncev zaupajo svoje podatke, tudi številke kreditnih katertic, davčno številko itd.

Raziskava je pokazala, da slovenske spletne trgovine na tem področju še precej zaostajajo za tujimi.

trgovci

Elementi spleta 2.0, interaktivni elementi, vključevanje uporabnikov v nakupni proces, revizije in ocenjevanje izdelkov, priporočanje izdelkov bodo teme razvoja in inovetivnih rešitev v bodočih kvartalih. Na spletu lahko sedaj na enostaven način preverimo ali je kakšen izdelek dober ali slab, ali se ga izplača kupiti ali ne, saj nam s pomočjo različnih orodij to povedo kupci, ki so taisti izdelek že kupili. To se dogaja tudi v off line življenju, v online svetu pa se to dogaja z nesluteno hitrostjo.

trgovci naprednost

Najbolj razvite trgovine, ki smo jih merili so: Walmart, Amazon, Backcountry, Figleaves, med slovenskimi pa Mimovrste in Enaa, ki pa sta nekoliko zanemarili korporativne informacije ter Merkur in Mobitel, ki pa sta zanemarila napredne rešitve.

Slovenska spletna trgovina - še ne preveč internetneo plačevanje

Kartično poslovanje v Sloveniji se še ni prijelo. Za kar je krivo javno mnenje, ki ni naklonjeno podajanju številk različnih kartic na internetu. Vendar nismo vsega sami krivi, trgovine na spletu bi morale več poudarka dajati varnosti poslovanja, povedati, da je sodelovanje z njimi varno, predstaviti kdo stoji za trgovino, kakšne protokole uporabljajo itd.

Zato ugotavljamo velike razlike pri načinih plačil, ki so na voljo v tujini in pri nas. V tujini spletne trgovine v večini primerov dajo na voljo plačilo z različnimi karticami (Eurocard, Visa, America Express)… to v Sloveniji uporablja le polovico spletnih trgovin. Na drugem mestu v tujini so kreditne kartice podjetja, kakršne poznamo tudi mi v off-line življenju (Tuš kartica,Mercator Pika, Merkur kartica, Hervis kartica ipd). Vendar slovenske trgovine te možnosti plačila na internetu ne uporabljajo.

V Sloveniji še vedno prevladuje plačilo po povzetju, nato pa nakazilo na račun, plačilo s telefonskim aparatom, za večje nakupe je možen bančni kredit in pa plačilo preko spletnega bančništva.

Slovenske spletne trgovine se zaenkrat še ne odločajo za uporabo spletnih plačilnih sredstev, kot so Paypal, Googlecheckout, Ebillme in Billmelater, ki uporabnikom po svetu omogočajo varne on-line nakupe s kreditnimi karticami, ki pa se jih vedno bolj poslužujejo tuje spletne trgovine.

Primož Žižek in Uroš Žižek

Komentatorja sta priznana poznavalca in analitika poslovnega spleta v Sloveniji in soustanovitelja spletnega analitičnega podjetja E-laborat.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
10 x komentirano
  • Mitko je rekel/-la:

    Tole je pa huda analiza. Zelo pregledno. Me pa ne čudi, da smo Slovenci s karticami na internetu bolj zadržani… Bravo!

  • 1tastar je rekel/-la:

    Razen viagre me e-trgovanje ne zanima. Se bojim, da ne bi kaj pri Mercatorju naročil!

  • ivč je rekel/-la:

    Bral sem tudi vajin članek v financah v ponedeljek. Vidim, da tovrstne raziskave izvajate kot po tekočem traku. :) Super podatki. Čestitke.

    Če pa analiziram zgornje podatke, moram reč, da sam nisem bil nič kaj netipičen Slovenec in sem mel nek strah pred zaupanjem podatkov nekim spletnim stranem, ki bog vedi kdo z njimi upravlja. Bi pa svetoval vsem, ki se obotavljate: prvič bo nekaj strahu, drugič malo manj, kmalu pa bo postala rutina. Dejmo no, Slovenci.

  • Marko je rekel/-la:

    Nikjer nisem zasledil podatka, da pri nas banke zaračunavajo skoraj 100% višjo provizijo za spletno prodajo kot npr. paypal, če ne bile provizije “fiorentinske” bi bila tovrstna prodaja pri nas precej bolj razširjena.

  • hegu je rekel/-la:

    Spletne trgovine se pri nas šele vredu prebujajo, se mi zdi. Nekatere, ki vedo kaj hočejo in kako sploh pristopiti stvari so še kar uspešne. Ključnega pomena se mi zdi vzdrževanje kredibilnosti in zaupanja pri strankah, kar pa večina slovenskih spletnih trgovin malo zanemarja. Slovenci pa tako kot vedno rabimo malo več časa, da se privadimo na vse…Zanimivo mi je, da imajo možnost plačevanja s telefonskim aparatom..

  • zbik je rekel/-la:

    Razvajen z evidentno premišljenim protokolom vnosa, preverjanja etc… plačilnih karic pri amazon-u sem bil zelo nejevoljen nad ponudbo na slovenskem zalivu Interneta. Izkazalo se je, da zlasti mali (pre)prodajalci nimajo niti pogodb za kartično poslovanje (bomo, ampak nimamo še). IN izkazalo se je, da si pri prodaji po povzetju pošta zaračuna visoke manipulativne stroške. Tako da so verjetno še najugodnejše tiste “lokalne” variante, kot je plačilo nakaznice preko elektronskega bančništva. Zelo lokalno. Glede na monokulturo v Sloveniji, bi si mislil, da bodo ponudniki pograbili PayPal, če bi resno nameravali prodajati čez mejo. Bojim pa se, da so za kaj takega še preveč prestrašeni.

  • Pika je rekel/-la:

    Pri karticah smo zelo zadržani, tujejezičnih spletnih mest, ki nastajajo v Sloveniji pa je tako ali tako le za vzorec. Morda res, prestrašeno….

  • Metro je rekel/-la:

    Smo pa med najboljšimi na zahodnem Balkanu:)

  • 1tastar je rekel/-la:

    Ne širi zahodnega Balkana še k nam!

  • Aljoša Domijan je rekel/-la:

    Tako vsem nam kot vama kot avtorjema želim čimveč takih člankov. Raziskav s področja e-trgovanja nam v Sloveniji primanjkuje, čeprav so skupaj z izmenjavo informacij o razvoju trga med ponudniki nujno potrebna za razvoj dejavnosti. No, ta korak Slovenijo šele čaka.
    Ker je v tem prispevku nekaj več napisanega o plačevanju, naj dodam še nekaj izkušenj EnaA.com, katere so potrdile tudi naše raziskave med našimi kupci. Čeprav bi si recimo v enaA.com zelo želeli, da bi bilo plačevanje s kreditno kartico prevladujoče, če že ne edino (ni za verjet, koliko enostavnejše je recimo poslovanje Amazon.com že samo zaradi tega, ker sprejema samo plačila s kreditnimi karticami!), moramo žal zaradi zahtev in pričakovanj slovenskih kupcev nuditi še moneto, plačila preko spletnih bank, plačilo po povzetju, plačilo na kredit in nenazadnje celo plačilo pri osebnem prevzemu v našem skladišču. Oprostite, če sem kateri način pozabil.
    Ali se lahko odpovemo plačilu ob prevzemu. Nikakor ne. Zato smo ta segment tudi podrobneje raziskali in ugotovili, da pri tem načinu plačila ne gre samo za nezaupanje v kreditne kartice temveč tudi za preprost način, da si naš kupec zagotovi, da bo naročilo dostavljenu njemu OSEBNO v roke. Prav ta dostava osebno v roke je namreč lastnost, ki evropskega, ne samo slovenskega kupca, loči od ameriških. Američanom je vseeno, ali jih bo pošiljka počakala pri vratarju v njihovem podjetju, najbljubšem lokalu, kamor med službo hodijo na delo ali preprosto pred vrati njihovega doma. Mi pa ne. Ne bo nam prav, če bo pošiljka čakala pred vrati vsem mimoidočim na očem ali na recepciji v službi. Prisoten je tudi strah, da bo kdo brcnil v paket in kdo ve kaj še vse. Skratka, zadevo dojemamo precej drugače kot Američani, pri čemer ni mogoče trditi, da smo zaradi tega odzadaj, …. Preprosto, smo drugačni! In dobri trgovci v Sloveniji to upoštevamo.
    Mogoče se bodo zadeve pri nas res začele spreminjati, ko bodo ponudniki kreditnih kartic začeli promovoriti njihovo uporabo pri nakupih preko spleta. Žal za to trenutno nimajo nobenega interesa. Še več, celo nam, EnaA.com, kot velikemu prodajalcu preko spleta, to vedno znova celo odsvetujejo kot nevarno. Verjemite, včasih prihaja do res komičnih situacij! Ampak, če nekdo nima interesa, da bi preko nas pridobil večji del od 14,8 milijona evrov prometa, kolikor smo naredili leta 2007 preko spleta, potem bomo v Sloveniji na razmah plačevanja s kreditnimi karticami verjetno res še dolgo čakali.