Vest

IZRAELSKI NAPAD NA IRAN

Predsednik George Bush je sporočil izraelskemu vodstvu, da bo najverjetneje podprl izraelski napad na iranske jedrske objekte v primeru, da pogajanja s to državo ne bodo obrodila sadov.
Vsesplošnemu nasprotovanju in še posebej nasprotovanju Pentagona navkljub, je Bush pripravljen podpreti agresijo, ki imela bi dramatične posledice za regijo, ZDA in cel svet.
Izrael ne bo imel direktne podpore ameriških vojaških sil in ne bo mogel uporabiti ameriških vojaških baz v Iraku za logistično podporo, čeprav krožijo informacije, da to počenja že zdaj.
Po pisanju iraškega tiska naj bi izraelski lovci že vsaj mesec dni uporabljali ameriška letališča in baze v Iraku. Američani so v tem času močno poostrili varnostne ukrepe v okolici baz, ki jih iraški tisk navaja v zvezi z lovci izraelskega vojaškega letalstva. V skupnih vajah naj bi se pripravljali za potencialni napad na iranske jedrske objekte. Iraške oblasti vsa poročila o izraelskih letalih v iraškem zračnem prostoru zanikajo.
Izrael je pod nadzorstvom ameriških poveljnikom že na začetku junija izvedel letalsko vajo po vsej dolžini Sredozemlja, kjer je sodelovalo več kot 100 lovcev F-16 in F-15, s podporo helikopterjev in letečih tankerjev.
V primeru ameriškega nesodelovanja Izrael nima uresničljivih izvedbenih planov za napad, čeprav bi jih hoteli jastrebi izvesti še pred prisego novega ameriškega predsednika. Celo najbolj zagreti zagovorniki napada zaenkrat priznavajo, da bi to bila oziroma bo najzahtevnejša vojaška operacija v zgodovini države.
Na izraelsko-ameriške grožnje je odgovoril tudi Iran. Ta pravi, da bo vsak izraelski napad razumel tudi kot ameriški napad, povračilni ukrepi bodo prizadeli tako Izrael kot 32 ameriških vojaških baz v regiji, storili bodo tudi vse, da bi prizadeli ameriške politične in gospodarske interese v regiji.

GREEN MILES

Iraški premier Nouri al Maliki zahteva od Američanov, da do konca leta zapustijo območje Zelene cone v Bagdadu, jo prepustijo Iračanom, sami pa se umaknejo v baze zunaj mesta, ki so odobrene s strani iraških oblasti.
V Zeleni coni je pravkar dokončana nova ambasada, ki je največja in najdražja na svetu. Gradnja je stala kar 300 mio$, zavzema pa približno velikost Vatikana. V resnici je ambasada utrjeno mestece s 620 stanovanji, ki je povsem samozadostno in utrjeno pred morebitnimi napadi.
Če bo iraški načrt uspel, bo ambasada ostala, prebivalcem pa bo ponovno vrnjeno območje, ki jo obkroža in je veliko okoli 12 km2. Zelena cona je presekala bagdadske četrti in zelo razjezila okoliško prebivalstvo.

LIBANON IN SIRIJA

Pred začetkom vrha Sredozemske unije sta se pod pokroviteljstvom francoskega predsednika Sarkozyja sestala sirijski in libanonski predsednik.
Državnika sta se dogovorila za odprtje ambasad, torej za vzpostavitev polnih diplomatskih odnosov. Od ustanovitve obeh držav, ki sta bili nekoč enoten teritorij, kasneje pa francoski koloniji, diplomatskih predstavništev ni bilo. Sirija je bila do pred kratkim vojaško prisotna v Libanonu. Prisotnost je trajala kar 29 let.
Sočasno je sirijski predsednik Bašar Al Asad zaprosil Francijo in ZDA za pomoč pri direktnih pogajanjih z Izraelom, s katerim so formalno še vedno v vojni. Izrael še vedno zaseda strateško pomembno planoto Golan. Kljub želji po dokončnem mirovnem sporazumu in letošnjim pogajanjem prek Turčije je Asad zavrnil srečanje z Ehudom Olmertom.

LIBANONSKA VLADA NARODNE ENOTNOSTI

Sočasno z otoplitvijo diplomatskih odnosov s Sirijo se v Libanonu končuje tudi politična kriza, ki se je razplamtela v ulične boje v začetku maja. Hezbolah je vključen v vlado narodne enotnosti, kjer si je izboril celo pravico veta na vse vladne odločitve. Hezbolah ima čisto svojega le enega ministra, ministra za delo, vendar imajo zavezniki iz vrst šiitov, druzov in maronitskih kristjanov skupaj še dodatnih 10 ministrskih mest.
ZDA so pozdravile sestavo novega vladnega kabineta, vendar zavračajo kakršnokoli sodelovanje s Hezbolahovim članom vlade.

ZIMBABVE

Rusija, Kitajska in tri nestalne članice Varnostnega sveta; Južna Afrika, Libija in Vietnam so zavrnile resolucijo, ki bi uvedla sankcije zaradi politične krize v Zimbabveju.
Po njihovem mnenju bi bile tovrstne sankcije nevaren precedens. Vmešavanje v notranje zadeve držav bi pomenilo resno preseganje pooblastil, ki izhajajo iz ustanovne listine Združenih narodov.
Kljub obsodbi nasilja v državi in kršitev človekovih pravic obeh strani v sporu naj ne bi šlo za konflikt, ki bi ogrožal mir in varnost v regiji ali celo širše.
Proti režimu Roberta Mugabeja je Zahod že leta 1999 uvedel individualne sankcije, čeprav je situacija v Zimbabveju bistveno manj problematična kot v drugih delih Afrike.

MANDELA NI TERORIST

ZDA so minuli teden s seznama ljudi in organizacij osumljenih terorizma ali podpore le-tega umaknile Nelsona Mandelo in Afriški nacionalni kongres.
Mandela je bil zaprt leta 1962, ker je zapustil Južno Afriko brez potnega lista. Dve leti kasneje, med služenjem petletne kazni, je bil obsojen zaradi sabotaže in zarotništva proti državi. Malce manj poznano dejstvo je, da je bila za njegovo aretacijo zaslužna CIA, ki mu je sledila in o njegovem gibanju obveščala južnoafriško policijo.
Mandela je leta 1993 prejel Nobelovo nagrado za mir, skupaj s Frederikom Willem de Klerkom, takratnim predsednikom Južnoafriške republike.

NAJVEČJI NA SVETU

Financial Times je izdal lestvico 500 največjih gospodarskih družb za leto 2008. Med prvo peterico so tri naftne družbe, Exxon Mobile, PetroChina in Gazprom, med prvo dvajseterico pa je skupaj kar 8 naftnih družb. Za kako velike družbe gre, priča tržna vrednost Exxon Mobilea, ki je ocenjena na 452 mrd $ in še raste.

ZDRAVSTVO IN ZADOVOLJSTVO

V 10 razvitih državah je bila izvedena anketa o zadovoljstvu z zdravstvenimi storitvami. Najbolj zadovoljni so Nizozemci, najmanj Američani. Poleg Nizozemcev so zelo zadovoljni še Britanci in Francozi, ki menijo, da jim nivo zdravstvene oskbe zavida večina sveta.
Tretjina Američanov meni, da rabi zdravstveni sistem popolno prenovo, naslednjih 50% anketirancev zagovarja temeljite spremembe. Ameriški sistem je edini zdravstveni sistem v razvitem svetu, kjer ni univerzalne zdravstvene oskrbe. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije v povprečju nudi slabo zdravstveno oskrbo za ceno, ki je v razvitem svetu najvišja.

Jura Štok