Vest

STRATEŠKO PREMIKANJE

Posledice gruzijske invazije v Južno Osetijo in ruskega odgovora so obsežne in še vedno ne povsem jasne. Čeprav v tem trenutku Rusija vodi, še vedno ni jasno, ali je le-ta tudi končna zmagovalka konflikta z geostrateškimi posledicami.
Moskva se je zadnjih 17 let spogledovala z zahodom, poskušala je celo vstopiti v NATO in EU, bivši sateliti so bili sprejeti, Rusija ne. Dvojec Putin-Medvedjev je pokazal, da zna igrati geostrateški poker in ima v naprej pripravljene protiukrepe na pritiske zahoda. ZDA k pogajanjem o oblikovanju mirovnega načrta za Gruzijo, sploh niso bile povabljene. Varnostne garancije, ki so jih nudile Gruziji, so se izkazale za nične.

Turkmenistanski plin in nafta naj bi potovala izključno preko Rusije, o istem, po poročanju turških časopisov razmišlja tudi Kazahstan. Ta dobavlja večino nafte za naftovod BTC, ki ga kontrolira zahodni kapital in poteka preko Gruzije in Turčije. V primeru, da se to dejansko zgodi, pomeni to konec projektov, ki bi kaspijsko nafto in plin distriburiali mimo Rusije, torej konec širjenja ameriškega političnega in ekonomskega vpliva v Centralni Aziji.

Eden izmed poražencev je tudi Izrael. Rusija je tik pred začetkom gruzijskega napada na J. Osetijo izsilila prekinitev izraelskih orožarskih poslov v Gruziji, v zameno pa ponudila prekinitev dobav sodobnih protiletalskih sistemov Iranu in Siriji. Med napadom na gruzijske cilje je zbombandirala hangarje, kjer izraelski Ebit posodablja letala SU-25. Kljub prejšnjim zagotovilom Izraelu, se po obisku predsednika Asada v Moskvi prodaja nekaterih obrambnih sistemov Siriji nadaljuje. Zaradi tega bo Moskvo kmalu obiskal tudi odhajajoči premier Ehud Olmert. Izrael je sočasno doživel še en udarec iz nepričakovane smeri; ZDA mu ne bodo prodale letalskih tankerjev, ker bi ti lahko omogočili napad na Iran.

Gruzijski separatistični pokrajini Abhazija in Južna Osetija sta prejšnji teden Rusiji izročili formalni prošnji za priznanje suverenosti. Tako Svet federacije kot Duma sta brez glasu proti, izglasovala sklep o priznanju. Po zakonodaji iz leta 2001 se lahko obe separatistični pokrajini priključita Rusiji, če tako želita obe strani. Sočasno Rusija razdeljuje okoli 400.000 potnih listov ruskim prebivalcem v vzhodni Ukrajini, pokrajini, ki jo je Hruščev podaril Ukrajini.

NATO razmišlja o prekinitvi sodelovanja z Rusijo, še posebej glasni so bivši sovjetski sateliti, Britanci, po novem pa tudi Nemci. Vse večja je tudi podpora sprejemu Ukrajine in Gruzije v NATO. Gruzijski predsednik Šakašvili poziva ZDA in EU k bojkotu Olimpijskih iger v ruskem Sočiju, ki bodo potekale leta 2014.

Poljaki so po hitrem postopku z ZDA podpisali sporazum o namestitvi dela protiraketnega ščita, ki bo popolnoma integriran v ameriški sistem strateške “obrambe”. Izborili so si še darilo, taktični protiraketni sistem Patriot 3. Po ruskem odgovoru na Kavkazu je poljsko nasprotovanje protiraketnemu sistemu padlo za 30%. Najbližji silosi s prestrežnimi raketami bodo manj kot 200 km od ruske meje.
Tudi ukrajinska oblast bi si želela pogajanj z ZDA o podobnem ščitu, kljub opozorilom ruskih generalov Poljski, da se bo s tem sama postavila na listo primarnih vojaških ciljev, pri katerih ni izključena niti uporaba jedrskega orožja.
Strateški protiraketni ščit na območju Evrope je prepovedan s sporazumom ABM, ki ga američani že dlje časa kršijo tudi v drugih točkah.

JOE BIDEN

Obama je za svojega podpredsedniškega kandidata izbral Joea Bidena, šestkratnega senatorja in predsednika dveh najpomembnejših senatnih komisij; komisije za pravna vprašanja, ki potrjuje tudi ustavne sodnike in komisije za zunanje zadeve.
Biden je bil eden izmed glavnih zagovornikov bombandiranja Srbije, podpornik Kosovske neodvisnosti, zagovornik napada na Irak in njegove razdelitve na etnično čiste enote. Je skratka zagovornik vloge ZDA kot svetovnega policaja, ki se mu ni potrebno ozirati na mednarodno pravo.
Na notranje političnem področju se je izkazal s podporo zakonu o osebnem stečaju, ki otežuje izbris dolgov. Glavni lobist za tem zakonom je bila industrija kreditnih kartic in bančnih kreditov.
Ker je znan po ostrem jeziku in agresivnih nastopih, je velika verjetnost, da je bil to eden izmed glavnih kriterijev, zaradi katerih je bil izbran za podpredsedniškega kandidata.

GAZA - MAJHEN KORAK ZA ČLOVEŠTVO, VELIK ZA PALESTINCE

Na obali Gaze je 200.000 prebivalcev pričakalo dve ladji, ki sta pripluli iz Cipra. Na njih je bilo 44 predstavnikov gibanja za prekinitev blokade iz 17 držav, med njimi tudi žena Tony Blairaovega brata.
Ladji Free Gaza in SS Liberty sta zapluli v teritorialne vode kljub grožnjam izraelskih oblasti, oviranju izraelske mornarice in streljanju na palestinske čolne, ki so ju pričakovali. To sta prvi ladji po letu 1967, ki sta zapluli v teritorialne vode Gaze. Pred prihodom ladij je izraelska zunanja ministrica Tzipi Livni izrazila željo, da bi se ladji potopili, aktivisti pa plavali v morju. Mornarica je zato organizirala vojaške vaje, kjer so določili območje prepovedi plovbe v premeru 60 km. Zadnji dan so oblasti vseeno sporočile, da vplutja dveh ladij ne bodo ovirali.
Nekateri aktivisti so pred začetkom poti prejemali grozilna pisma in emaile, židovski odvetniki pa so z vsemi pravnimi sredstvi hoteli preprečiti odhod odprave.
Skupina namerava ostati v Gazi 10 dni. V tem času si bodo ogledali šole, bolnice in taborišča za begunce.
Na povratku bodo s seboj odpeljali 10 palestinskih študentov, ki so bili sprejeti na univerze v tujini, izraelske oblasti pa jim niso dovolile odhoda.

IRAK

Vse kaže, da bo prišlo do dokončnega dogovora o statusu ameriških vojakov v Iraku po decembru 2008, ko jim poteče mandat Združenih narodov. Od junija 2009 bo ameriška vojska umaknjena iz vseh mest, po letu 2011 na ozemlju Iraka ne bo nobenega tujega vojaka.
Problem predstavljajo iraške zahteve po ukinitvi imunitete za tuje vojake, po določitvi natančnega števila baz in pogojih, pod katerimi bodo američani ostali v državi.
Sočasno s pogovori o odhodu vojakov iz države ZDA v kurdskem delu Iraka, natančneje ob Halabdži, 11 kilometrov od Iranske meje gradijo letališče na 1500 arih. Glede na velikost in oddaljenost od pomembnejših središč, gre najverjetneje za vojaško letališče, ki bo služilo nadzoru Iranskega zračnega prostora. Iraške oblasti o tem niso obveščene, niso znani niti podatki o pogodbenih partnerjih, ki letališče gradijo.

http://www.youtube.com/watch?v=Tq5_vG3cYGM

IZOBRAZBA ZA VSAKO CENO

Teksaško sodišče je razsodilo, da ni nikakršnih ovir za trajni nadzor dijakov, ki se izogibajo obiskovanju pouka, so člani mladostniških tolp, so bežali od doma in ki so bili obravnavani na sodiščih za mladoletnike. V želji, da bi sodelovali pri izobraževalnem procesu, bodo problematični mladini na gležnje namestili sledilne zapestnice. Če jih sodišče spozna za krive, bodo morali zapestnice nositi ves čas, odstraniti jih ne bo mogoče. Podobne nadzorne naprave z GPS sledenjem so uvedli tudi v Midlandu in Dallasu.

KATRINA - tri leta pozneje

Katrina je NewOrleans spremenila v tretji svet in takšen je tudi ostal.
Iz 10 miljardne pomoči, ki naj bi jo država namenila prebivalstvu področja, nihče od najemnikov socialnih stanovanj ni dobil niti dolarja. V tem času so obnovili 0,8 promila vseh najemniških kapacitet namenjenih depriviligiranim družinam, v realnejših štelikah; obnovljeno je bilo 82 od 10.000 stanovanjskih enot.
Skoraj 7000 ljudi še vedno živi v prikolicah, ki ne ustrezajo standardom, saj oddajajo toksične pline.
Država nima nikakršnega namena ponovno naseliti družine v socialni stiski. Marca 2009 državna pomoč pri najemu bivališča preneha.
81% prejemnikov pomoči za obnovo lastniških hiš in stanovanj ni dobilo dovolj sredstev, da bi popolnoma obnovilo svoja domovanja. 39.000 lastnikov hiš in stanovanj, ki se je na državo obrnilo za pomoč, še vedno ni dobilo nikakršnih sredstev.
V NewOrleansu je zapuščenih okoli 72.000 nepremičnin.
V mesto se ni vrnilo od 132.000 do 214.000 ljudi, odvisno od podatkov različnih vladnih agencij. V mestu je izgubljenih 124.000 delovnih mest.
Po podatkih strokovanjakov, bo s sedanjim tempom potrebno od 20 do 25 let, da bo New Orleans popolnoma obnovljen.
Več kot 30 % mestnih četrti je ogroženih povsem enako kot pred Katrino.
Čeprav v mestu še vedno patruljira nacionalna garda, je NewOrleans prvi po umorih v ZDA.
Zgodila pa se je privatizacija, še posebej v šolstvu. Danes je skoraj polovica šol privatnih. Financirajo se z javnim denarjem. 2.6 mrd $ vredne takojšnje pomoči Louisiana nikoli ni dobila. Javni promet je okleščen. Vozi le 20% nekdanjega števila avtobusov.

Jura Štok