Takle mamo 045
Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.OBAMA IN ŽELJE ČLOVEŠTVA
Barack Hussein Obama je zmagal, demokrati so dobili dodatnih 20 sedežev v kongresu in 5 v senatu. Po veselju večine prebivalcev planeta zaradi zmage bo potrebno nasloviti njihove upe in skrbi, torej spremeniti politiko ZDA do preostalega sveta.
Kaj bi si torej želeli od novega predsednika?!
Spoštovanje mednarodnega prava. Ratifikacijo sporazuma o Mednarodnem kazenskem sodišču.
Dialog namesto groženj in arogantnosti. Dejansko spoštovanje vrednot, ki so bile pod Bushem zagovarjane le na deklarativni ravni.
Ratifikacijo Kjotskega sporazuma.
Spremembo strukturnih razmerij, ki bi omogočila blaginjo in mir na svetu.
Končanje vojn v Iraku in Afganistanu, hkrati pa plačilo vojnih reparacij. Prenehanje kršenja suverenosti držav brez mandata Varnostnega sveta Združenih narodov.
Zaprtje Guantanama in prenehanje kršenja človekovih pravic.
Prenehanje ekonomske blokade Kube.
Začek bilateralni pogovorov z Iranom.
Podpis mirovnega sporazuma s Severno Korejo, saj je bila ob koncu korejske vojne podpisana le prekinitev ognja.
Končanje podpore nelegalni okupaciji palestinskih ozemelj ter prenehanje ščitenja izraelskih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
Vložitev obtožnice za vojne zločine proti Bushu, Cheneyju in ostalim sodelujočim v napadu na Irak. Vložitev obtožnice za vojne zločine proti vsem, ki so omogočili mučenje.
Obama ima podporo prebivalstva vsega sveta. Upajmo, da ne bo šlo le za spremembo stila in javne podobe, ampak za resno vsebinsko spremembo ameriške zunanje politike.
MULA OMAR NE BO VEČ TERORIST
Ameriška administracija bo vodjo talibanov mulo Omarja odstranila iz seznama teroristov. To bo storila, da bi omogočila začetek pogajanj z vodstvom talibanov, brez katerega končanje nasilja in vojne v Afganistanu ni mogoče. Talibani bodo tako ostali kljub vsem poskusom uvajanja demokracije in svobode eden izmed glavnih vojaških in političnih akterjev v Afganistanu. Mula Omar se je znašel na teroristični listi za odstrel zaradi nudenja zatočišča Osami bin Ladnu.
KOLUMBIJSKO POBIJANJE NEDOLŽNIH
V Kolumbiji se odvija nov škandal povezan z delovanjem vojske v boju proti upornikom in trgovini z drogami. Zaradi izvensodnih pobojev 11ih ljudi, v katere so bili vpleteni pripadniki vojske, je odstopil poveljnik generalštaba. Predsednik Uribe je sočasno odpustil še več kot 20 nižjih poveljnikov, med njimi 3 generale in 11 polkovnikov.
Odpuščeni so zaradi vpletenosti v izginjanje mladine iz revnih četrti Bogote. Ti so bili nekaj dni po izginotju ubiti na severozahodu države. Vojska jih je predstavila kot levičarske upornike. Sorodniki žrtev pravijo, da so jim neznanci pred izginotjem ponujali dobro plačano delo na kmetijah na severu države. Namen pobojev naj bi bil v prikazu uspešnosti delovanja vojske proti uporniškim skupinam, torej za mešetarjenje s trupli ljudi, ki sploh niso bili del gverile.
Bivši kolumbijski svetovalec za nacionalno varnost pravi, da ne gre za osamljene primere, temveč za prikrito doktrino bojevanja z gverilskimi skupinami. Kolumbijsko državno tožilstvo zaradi vpletenosti v poboje preiskuje kar 803 pripadnike vojske, med njimi 99 oficirjev.
Vojska je zaradi kršenja človekovih pravic in sodelovanja z desničarskimi milicami ter kokainskimi karteli obsojana s strani vseh organizacij za človekove pravice. Te pozivajo ZDA, da prav zato ustavijo vojaško pomoč Kolumbiji. Podobno priporočilo je v teh dneh podala ameriška kongresna komisija pod vodstvom Joea Bidena. 6 miljardni »Plan Colombia«, ki naj bi prepolovil proizvodnjo koke, ne deluje. Proizvodnja se celo povečuje in sedaj pokriva 90% vseh drog na ameriškem trgu. Militarizan boj proti mamilom ni učinkovit.
INDIJSKI TERORIZEM
Indija postaja država, ki se lahko po bombnih napadih primerja z Irakom, Afganistanom in Pakistanom. V zadnjih 6 mesecih je bilo izvedenih 60 napadov, v katerih je bilo ubitih preko 250 ljudi.
Varnostni organi so nemočni, saj odgovornost za napade prevzemajo majhne, skoraj neznane teroristnične organizacije iz vseh etničnih in verskih skupin. Prebivalstvo obtožuje vlado, da se terorizmu ni sposobna postaviti po robu. Če se bodo napadi nadaljevali, ima Kongresna stranka malo upanja, da bi se na volitvah, ki bodo maja naslednje leto, obdržala na oblasti. Volilci se bodo raje odločali za manj zmerne nacionalistične stranke.
STATUS IZDELKOV IZ OKUPIRANIH OZEMELJ
Britanska vlada pritiska na Evropsko unijo, da bi sprejela embargo na uvoz izraelskih izdelkov in pridelkov iz okupiranega Zahodnega brega. S tem bi radi pritisnili na izraelske oblasti, da prekinejo širjenje nelegalnih naselbin.
Poostrili bodo tudi nadzor nad etiketiranjem izdelkov iz nelegalnih izraelskih naselbin v britanskih trgovinah. Ti so označeni ali s poreklom Zahodni breg, kar potrošnike zavaja v prepričanje, da gre za palestinske proizvode, ali pa z izraelskim, kar formalno tudi ne drži, saj gre za okupirano ozemlje, ki ga ni moč legalno aneksirati.
V primeru, da predlog na nivoju Evropske unije ne bo sprejet, Velika Britanija poziva ostale države, da sprejmejo individualne ukrepe proti prodaji izdelkov iz okupiranih ozemelj.
EVROPSKA FINANČNA KRIZA
Na dan prihaja obseg zadolženosti evropskih bank in njihov modus delovanja. Če so ameriške banke neodgovorno izdajale hipotekarne kredite, so evropske posojale denar razvijajočim se ekonomijam Evrope, Azije in Južne Amerike.
Madžarska, Ukrajina, Belorusija, Bolgarija in Baltske države ena za drugo priznavajajo dejanski obseg dolgov in za pomoč, kot zadnjo rešilno bilko, prosijo Mednarodni denarni sklad.
Banka za mednarodne poravnave je objavila podatke, da so evropske banke vzhodnoevropskim državam izdale posojila v vrednosti več kot 1,5 biljona dolarjev. Najbolj problematična je Avstrija, ki je največ posojala Ukrajini in Madžarski. Bančni dolgovi avstrijskih bank v tem trenutku predstavljajo kar 80% vrednosti bruto domačega proizvoda.
Španske banke so latinsko-ameriškim državam posodile 316 miljard $, V. Britanija pa 330 miljard $ azijskim državam. Vrednost funta se je v tem letu znižala za 28%, kar pomeni, da je tik pred tem, da bo tudi sama morala na pomoč poklicati Mednarodni denarni sklad. Sklad ima za vse probleme univerzalno recepturo: privatizacija, omejevanje javne porabe in višanje obrestnih mer.
Jura Štok
Strinjam se, da je vojaški obračun z narkomafijo v Kolumbiji neučkovit. (Vemo zakaj - korupcija.) A se ne strinjam, da bi isto veljalo za Afganistan. Podpiram Obamov načrt, da prestavi vojake iz Iraka v Afganistan. Afganistanske “verske” skupine se finasirajo iz nelegalne trgovine z makom (odtod izraz katolibani - niso to, za kar se predstavljajo, pač pa so pogoltni na denar). Prav zato se jih da vojaško stolči. Če bi ZDA podvojile svoj delež v tem boju (podvojile število svojih odlično opremljenih vojakov na jugu), sem prepričan, da se tudi ostali zavezniki ne bi izmikali ostrejšemu uvajanju pravnega reda na severu.
Pod talibansko oblastjo, torej v času pred napadom, je ta zelo zaostrila kazni za proizvodnjo in distribucijo opija. Proizvodnjo so prepolovili, uspešnost so jim takrat priznavale celo ZDA.
Glavnino opija so takrat proizvajali klani, ki so kasneje sklenili zavezništvo z “osvoboditelji” aka Severno zavezništvo.
Kmetje proizvajajo mak (podobno kot koko v J. Ameriki) ker je ena izmed redkih poljščin, kjer je povpraševanje konstantno, zaslužek pa ni pretirano odvisen od letine.
Obama je načelno že potrdil podporo tako “Plan Colombia” kot “Plan Merida”, ki je mehiška varianta vojaškega boja proti upornikom in trgovini z mamili.
Po mojem mnenju je edini način boja proti drogam legalizacija, državni nadzor nad kvaliteto in distribucijo, vlaganja denarja v represivna sredstva bi morala zamenjati prevencija, presežek popranih davkov bi moral biti vložen v zdravljenje in osveščanje.
Obama salama in Rambo: Farsa
http://www.alternet.org/election08/106189/is_obama_screwing_his_base_with_rahm_emanuel_selection/
Koliko se spomnim iz zgodovine, velja, da kadar želi osvajalec “pacifirat” osvojeno ljudstvo, jih mora naučiti kako živete od zemlje na kateri živijo. Kar v praksi pomeni, da je potrebno ljudstvu Afganistana pomagati, pri izboru poljščin, ter ustreznih načinov pridelave, ki bi lahko dajal dovolj dela za vse ljudi, ter seveda tudi dovolj menjalne vrednosti, za nakup izdelkov, ki jih sami ne pridelujejo (proizvajajo).
Nekaterim osvajalcem Afganistana je to v preteklosti že uspevalo. (mislim pa, da nobenemu iz 20 stol.)
S surovo silo se ne da rešiti problema. Ne moreš Afaganistacem vzeti načina preživljanja, hkrati pa ne pomagati postaviti nove lokalne ekonomije.
Seveda pa ima Jura Š. prav, prav mi civilizirani in kulturni s svojo prepovedjo drogam, le tem dvigujemo ceno v nebo, ter s tem financiramo proizvodnjo drog.
Urbi, jim torej damo GSO-je? Dovolj bodo zaslužili, iz tistih gora in kotlin semena nimajo kam pobegniti, hkrati pa bo izpeljan eksperiment v okolju podobnem Sloveniji…
(Že navsezgodaj sem žleht. To se ne bo dobro končalo. ;-) )
Igor
Razumem hec, vendar mislim resno. Ljudem moraš dati možnost, da živijo človeku dostojno življenje.
Spomni se zgodovine, če ljudje nimamo možnosti, da svoje družine preživimo na človeku dostojen način si vire preživetja poiščemo na drugačen način. Toliko si star, da se spomniš sive ekonomije v naši državi, tam nekje konec 80′ in začetek 90′ prejšnjega stoletja. Princip je isti…
Načeloma se strinjam, a sem predaleč od Afganistana, da bi imel kakršnokoli koristno idejo, kako to izpeljati. V Zaresu so padle neke ideje, da bi bilo bolje, če bi v Afganistan namesto vojaškov pošiljali naše humanitarce. Verjetno nisi imel tega v mislih pač pa konkretno gospodarsko sodelovanje in inštruiranje?
Drogo naj legalizirajo pa ne bo več probelmov z mafijo in Blackwaterjem ali pa domačo Mutnovodo.
Afganistan pa naj goji travo, industrijsko in ta pravo, saj sta obe uporabni v miljon in več izdelkov.
Gorivo, oblačila, zgradbe, zdravila, …..
Makec pa naj spravijo v morfij in zdravila za farmacijo.
Res ni težko, če nimaš namena poklati 2/3 ljudi na zemeljski obli.
A kaj ko je glavno prodati vojaški industriji vsak teden 100 novih oklepnikov za napad na talibane.
Cia in Karzai imata neverjetne dobičke od heroina, a mislite da bodo delili dobiček z domačini?
V kateri pravljici že?
Karzai ravno ne, njegov brat pa je v resnici vpleten v trgovino z mamili.
http://www.resistingempire.org/Fall_speaking_tour/Home.html
Američani so do vratu vpleteni v trgovino z afganistanskimi opiati. Priznali so, da so na tak način že financirali boj proti sovjetski okupaciji Afganistana v osemdesetih in ne vem zakaj bi bilo zdaj kaj drugače.
Za časa talibanov je bila letna proizvodnja opija cca 180 ton, pod Američani pa je narasla na več kot 6000 ton. To pove marsikaj.
He he. Pa naj ameriški marinci pridejo požgat makova polja agentov CIA-e…
Tole je poučno: Največji Bushevi zaslužkarji
http://www.alternet.org/election08/103359/the_top_ten_power_brokers_of_the_religious_right/
Privatizacija vode v Evropi: vojna za vodo
http://www.alternet.org/water/105465/europe_seeks_moratorium_to_protect_public_water_from_privatization_push/
Hm, ne bi ravno trdil, da se marinci spopadajo z agenti CIE. Potrebno pa je vedeti, da so bile tako v Vietnamu kot v vojnah proti levici v J. Ameriki, ciina in vojaška letala (posredno in neposredno) glavni oskrbovalec v eno smer orožja, v drugo pa mamil.
V današnjem času pa je vsaj za eno letalo dokazano, da je pred prevozom drog čez Sr. Ameriko prevažalo ugrabljene “teroriste”.