Vest

KOLEKTIVNA KAZEN ZA GAZO

Izrael je Gazo popolnoma odrezal od sveta. Območje je brez elektrike, hrane in zdravil. Visoki predstavnik Združenih narodov za človekove pravice obsoja blokado, saj gre za kolektivno kaznovanje in s tem kršenje osnovnih človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega in vojaškega prava. Izraelski ambasador pri Združenih narodih je zaradi izjav visokega predstavnika jezen. Očita mu kratkovidnost in neinformiranost, ker ne uvidi, da je za vse probleme prebivalstva Gaze kriv Hamas.
V javnost je prišlo tudi še neobjavljeno poročilo Rdečega križa o humanitarnem stanju na območju Gaze. Po Hamasovi zmagi leta 2007 je zaradi embarga med 1,5 miljona prebivalcev območja čedalje več ljudi podhranjenih. Še bolj problematična je struktura prehrane, saj so se cene sadja, zelenjave in mesa dvignile v nebo. Prehrana tako kar v 80% bazira na cenenih in energetsko bogatih žitaricah, sladkorju in olju. Večini prebivalstva kronično primankuje železa, vitamina A in D.
Blokada gospodarskih dejavnosti je življenske stroške dvignila za 40%, prebivalstvo se bori za golo preživetje. V urbanih dejavnostih je delo izgubilo 110.000 ljudi. Kar 40% prebivalstva sedaj spada med zelo revne.
Sedanje popolno zaprtje meja velja tudi za tuje novinarje. Izrael jim v zadnjih desetih dnevih ne dovoljuje vstopa v območje.
V blokadi Gaze sodeluje tudi Egipt, ki z Izraelom tesno sodeluje pri mejni politiki. Kljub sodbi egiptovskega sodišča, da država nima pravice zapirati mejnega prehoda z Gazo za humanitarno pomoč in osnovne življenske potrebščine, ker za to dejanje nima zakonske podlage, država odločitve ne namerava spremeniti.

“ISTO SRANJE, DRUGO PAKOVANJE?”

Ker so ameriški državljani arabskega rodu evforično podpirali izvolitev Baraka Obame, so zaradi imenovanja Rahma Israela Emanuela za šefa kabineta močno razočarani. Bodoči šef kabineta spada med goreče podpornike izraelske militaristične politike, ki je zagovarjal tudi vojno v Iraku.
Poleg imenovanja Rahma Israela Emanuela in zelo verjetni potrditvi Hillary Clinton za bodočo državno sekretarko, ima prihajajoča Obamina ekipa v rokavu še nekaj problematičnih izbir.
V ekipo, ki pripravlja poročilo o stanju odhajajoče administracije, sta imenovana dva bivša uslužbenca CIE. Prvi je sodeloval v programih ugrabljanj teroristov in prisluškovanju brez sodnih odredb na domačih tleh, drugi v prikrojevanju poročil obveščevalnih služb, ki so potrjevala upravičenost napada na Irak z obstojem vseh vrst orožja za množično uničevanje.
Da se ameriška zunanja politika ne bo dosti razlikovala od sedanje poudarja tudi ameriški ambasador na Portugalskem. Ta pravi, da bodo razlike v glavnem le stilistične. Bushevo kmetavzarstvo “Texas style gung-ho”, ki je tako jezilo Evropo, bo zamenjal bolj sofisticiran diplomatski pristop.

IZ ESTONIJE Z LJUBEZNIJO

Vohunjenje med Rusijo in NATOm se s hladno vojno ni končalo. Visoki uslužbenec estonskega ministrstva za obrambo, ki je bil zadolžen za izmenjavo zaupnih dokumentov, naj bi vohunil za rusko obveščevalno agencijo SVR, ki je zadolžena za zbiranje informacij v tujini. Skupaj z ženo je bil aretiran že 21. septembra.
Med dokumenti, ki jih je predal SVRju, so bile tudi analize natovega delovanja na Kosovu, analize vojne v Gruziji in celo program strateške protiraketne obrambe.
Preiskovalci ocenjujejo, da se je uslužbenec z rusko obveščevalno službo povezal že konec 80ih, ko se je Estonija začela osamosvajati. V 90ih naj ne bi deloval, aktivirali so ga šele z vstopom Estonije v NATO.

MAMILA SO MAMLJIVA

Mehiški policijski oficir za povezavo z Interpolom je bil aretiran zaradi suma sodelovanja v trgovini z mamili. Poleg njega so aretirani še vsaj trije visoki policijski oficirji. Informacije o vpletenosti policistov je dobilo državno tožilstvo od aretiranega vodje enega izmed večjih klanov, ki se ukvarjajo s trgovino z mamili. Policisti naj bi prejemali okoli 450.000$ mesečne podkupnine. Ocena prometa mehiških mamilarskih kartelov se giblje okoli 14 milijard dolarjev letno.

SREČANJE G20

Srečanje G20 se je končalo. Predstavniki so ob puhlicah o odpravljanju revščine, spodbujanju inovativnosti, večji stabilnosti in manj špekulacijam na finančnih trgih, bolj transparentnemu in učinkovitemu trgu sporočili tudi to, da se bodo še sestajali. Sklenili niso ničesar, kar bi naslovilo probleme, ki so vzrok krizi, še manj kaznovali odgovorne.
Očitno je le to, da je dominantna ideologija razpravljalcev ostala natančno ta, ki je pripeljala ZDA in posledično svet do ekonomskega zloma. Rešitev vidijo v še bolj prostem pretoku financ in dobrin, zavzemanju za gospodarsko rast za vsako ceno, za nizke obrestne mere, likvidnost držav bi reševali s paketi kreditov Mednarodnega denarnega sklada. Sklad pozna en sam recept, ki je univerzalno aplikativen; strukturno prilagajanje oziroma povedano bolj jasno, radikalno krčenje socialnih funkcij države, privatizacija in poceni delovna sila na globalnem prepihu. Finančni sektor bo še naprej dominiral realnemu, čeprav ga uničuje, interesi delojemalcev pa so tako ali drugače nepomembni.
Igračkanje s svetom bo še bolj prepuščeno privatnim finančnim elitam, dobrobit narodov sveta je zato možna kot posledica, ne kot primarni motiv.
Socialna razslojenost tako med družbami kot znotraj njih se je v času, ko delujejo vsi mogoči programi za odpravljanje revščine, le poglobila. Polovica prebivalstva sveta poseduje le 1% svetovnega premoženja, najbogatejših 10% odraslega prebivalstva poseduje 84% vsega premoženja. Zaradi podhranjenosti, ozdravljivih bolezni in lakote umre dnevno 30.000 ljudi.
Čeprav svetovno kmetijstvo pridela povsem dovolj hrane, lani se je pridelek žitaric povečal za 4%, je vsak dan lačnih okoli 3 miljarde ljudi. Glavni problem je v blagovnih borzah in velikih igralcih na njih, ki v resnici krojijo cene hrane, še posebej žitaric. Lakota je stvar profita, saj so se jim v prvem četrletju letošnjega leta dobički zvišali preko 80%. Suverenost nacionalnih ekonomij, ščitenje domačega trga, svobodna kooperacija in enaka pravila za vse niso v interesu globalnih igralcev.

Jura Štok