Vest

60 LETNICA SPREJETJA SPLOŠNE DEKLARACIJE O ČLOVEKOVIH PRAVICAH

Pred 60 leti je v Združenih narodih nastala Temeljna deklaracija o človekovih pravicah. Gre za dokument, ki govori o univerzalnih in neodtujljivih pravicah vsakega človeka in je skupna etična in politična podlaga razumevanja pravic posameznika ne glede na civilizacijske in kulturne razlike. Zapisane pravice naslavljajo nedotakljivost življenja, prepoved suženjstva in mučenja, pravice posameznika kot individuuma in družbenega bitja, svobode duhovnega, javnega in političnega življenja ter socialne, ekonomske in kulturne pravice (varuh-rs.si).
Če odštejemo erozijo zasebnosti, vzpostavljanje policijske države po 11. septembru in ameriško razumevanje mučenja kot legalnega orodja (informationclearinghouse.info), so na zahodu najbolj na udaru prav socialne in ekonomske pravice. Dominanten politični govor implicitno zagovarja stališče, da je temelj medčloveških odnosov sproščeno gospodarstvo in trgovina, torej pravice pravnih in ne fizičnih oseb.
Po 60 letih sprejetja Deklaracije te v celoti ne spoštuje nobena država.

DRUŽINE ŽRTEV 9/11 OBSOJAJO SOJENJA »TERORISTOM«

33 družin žrtev napadov 11. septembra obsoja sojenja v Gvantanamu kot nepravična in nelegalna. Sojenja so politično motivirana, njihov cilj je hitra obsodba, kjer ni prostora za domnevo nedolžnosti in preglednost postopkov. Krinka tajnosti služi prikrivanju zlorab in mučenja zapornikov. Sojenja so v popolnem neskladju z ameriškimi vrednotami, še manj so zmožna zadostiti pravici, ki si jo sorodniki žrtev in vsi Američani zaslužijo. Sojenja vojaških komisij ne morejo zadostiti ne pravu ne pravici ter mažejo ugled ZDA doma in po svetu.

GRČIJA V PLAMENIH

Nemiri v Grčiji, ki jih je sprožil uboj petnajstletnika, trajajo že skoraj ves teden. Iz Aten so se razširili po celotni državi. Radikalnim levičarskim skupinam so se pridružili dijaki in študentje, več kot 100 Romov je napadlo policijsko postajo v revnem predmestju Aten, sindikati so objavili splošno stavko. Zaprte so šole in bolnice, letalski promet in javni prevozi ne obratujejo. Nemirov takšnega obsega ni bilo od leta 1974, ob koncu vojaške diktature, ko je policija vdrla na atensko politehniko in pobila številne stavkajoče študente. Od takrat naprej ima policija prepoved vstopa na univerze.
Večina poročil se ukvarja z obsegom povzročene škode, ne pa z razlogi za ogorčenje in bes mladine. Pripisovanje nasilja zgolj anarhističnim skupinam je izogibanje dejanskim problemom, ki tarejo grško in ostalo evropsko mladino. Ti so vezani na njihovo ekonomsko in siceršnjo prihodnost, agresivnost policije, korupcijo in nepotizem, potrošništvo in neoliberalni kapitalizem nasploh, odsotnost priložnosti ter odsotnost prihodnosti, nezaposljivost in nezaposlenost med mladimi. Ta znaša v skupini med 15 in 24-letniki 19%.
Konzervativna vlada kljub temu namerava izvesti klasičen program privatizacije javnega sektorja, še posebej zdravstva in šolstva, zagovarja neoliberalno doktrino »prostega trga« in ustrezne fiskalne politike. Finančna kriza je močno prizadela grški bančni sektor, kot posledica krize bo sledil še močan upad turistične dejavnosti, ki je glavna grška industrijska panoga. Opozicija jo poziva k odstopu in predčasnim volitvam.
Nemiri v Grčiji v prihodnosti najverjetneje ne bodo izjema, lahko pa služijo kot opozorilo ostalim državam, kaj se lahko zgodi, ko bodo bolj jasne posledice ekonomske krize in generalnih politik »prostega trga«.

UKRAJINSKA TRGOVINA

Preiskovalna komisija ukrajinskega parlamenta je po trimesečni preiskavi predsednika države Viktorja Juščenka obtožila nelegalne trgovine z orožjem in delovanja proti državnim interesom. V glavnem gre za prodajo orožja Gruziji, ki je bilo prodano za del realne vrednosti, del kupnine pa se ni vrnil v državni proračun.
Med orožjem prodanim Gruziji se je znašlo tudi 7 sistemov protizračne obrambe, ki predstavljajo skoraj polovico ukrajinskega arzenala. Kljub opozorilom strokovnjakov je predsednik države odobril prodajo protizračnih sistemov za petino cene, ki jo je za sisteme ponujal Pakistan. Komisija je po obisku Činvalija ugotovila, da v gruzijskem napadu na odcepljeni entiteti ni sodelovalo le ukrajinsko orožje, temveč tudi osebje, ki je orožje upravljalo. Rusija je zaradi tega umaknila ponudbo, da z Ukrajino sodeluje pri modernizaciji proizvodnje orožja, še posebej sistemov za protizračno obrambo.

Jura Štok