Vest

Tretji Newtonov zakon o akciji in reakciji velja tudi na finančnih trgih in posebej zabavno ga bo spremljati v prihodnjem letu na deviznem trgu (Forex).

Od sredine julija do konca novembra je ameriški dolar (USD) v primerjavi z evrom (EUR) pridobil 23%, kar je za imetnike sredstev v USD sploh v času kriznih razmer na finančnih predstavljalo lep donos. Agresiven premik, ki ima velik vpliv na bilance podjetij, trgovinski primanjkljaj in nenazadnje na ogromno potrošnikov po svetu, ki so tako ali drugače povezani z ameriškim dolarjem, je od pričetka tega meseca doživel močan protiudarec. Od pričetka decembra je USD v primerjavi z EUR izgubil skoraj 10%. Na kratek rok naj bi se ta premik še nadaljeval, a kaj lahko pričakujemo v letu 2009?

Da lahko odgovorimo na to vprašanje, si moramo najprej pogledati, kaj se je z dolarjem dogajalo v tem letu. Od poletja naprej je USD pridobival na statusu hranilca vrednosti in s tem konkuriral zlatu. Zanimiv je bil tudi zato, ker v primerjavi z bančno vlogo, investicija v zlato ne prinaša obresti. A to še zdaleč ni glavni razlog za rast njegove vrednosti. Ta se je skrival v odnosu investitorjev do tveganja, ki so mu bili izpostavljeni na drugih finančnih trgih.

Finančna kriza se je pričela v ZDA, kjer so se na gospodarstvu najprej pričeli odražati njeni simptomi. USD je zato od pričetka leta 2008 izgubljal na vrednosti, v primerjavi z EUR pa je ekstremno vrednost dosegel konec aprila pri razmerju 1,6 (dolarja za en evro). Gospodarski cikli se med ‘kontinenti’ prenašajo z zamudo med 6 in 12 mesecev in ko je prve znake bolezni pričela kazati tudi Evropa, se je v glavah investitorjev zgodil ključen premik. V sredini leta so pričeli verjeti, da bo sposobnost hitrega prilagajanja ameriškega političnega telesa privedla do mnogo hitrejšega izhoda ZDA iz gospodarskih težav. V primerjavi z Evropo, kjer si voditelji v nekem trenutku niso bili enotni niti o potrebi po oblikovanju skupnega fonda za rešitev finančni institucij, je bilo to povsem racionalno sklepanje. Vrednost USD je zaradi zaupanja v ZDA tako rasla vse do novembra, ko se je tečajno razmerje EURUSD ustavilo pri 1,23. Preobrat se je zgodil s pričetkom decembra in sovpada s trenutkom, ko je postalo jasno, da se ameriška avtomobilska industrija nahaja v globokih težavah.

Ford, GM in Chrysler predstavljajo pomemben element ameriškega gospodarstva, saj je od njih odvisno tudi veliko število delovnih mest. Ta podjetja so zaprosila za državno pomoč, politiki pa so z njo zaradi neodločenosti odlašali. Pogajanja so v prejšnjem tednu propadla in trenutno ni jasno, ali bodo ameriški avtomobilski giganti finančne pomoči sploh deležni. General Motors in Chrysler sta po navedbah analitikov le nekaj tednov oddaljena od insolventnosti. Situacijo poizkuša sedaj omiliti George Bush, ki napoveduje možno financiranje iz virov, ki so namenjeni za pomoč finančnim institucijam.

Simptomi gospodarskih težav, ki se kažejo v težavah avtomobilskih gigantov pa niso glavni in edini dejavnik razvrednotenja USD. Padanje vrednosti nepremičnin v ZDA, ki je sprožilo kreditno krizo, še ne kaže znakov okrevanja. Slabe ekonomske objave so pričele v zadnjih tednih neposredno pritiskati na vrednost USD. Ne smemo pa prezreti tudi na prvi pogled skritega dejavnika, za katerega je odgovoren Barack Obama. Skorajšnji novi predsednik ZDA (inavguracija bo 20. januarja) je napovedal najobširnejši paket za stimulacijo gospodarstva po letu 1950. Z javnimi deli, gradnjo infrastrukture in drugimi investicijami želi ustvariti nova delovna mesta in tako preko multiplikacijskega učinka ponovno zagnati gospodarstvo. Investitorji se zavedajo da ima financiranje tako obsežnih projektov negativen vpliv na vrednost domače valute, zadolženost pa je trenutno kritična že zaradi obstoječih ‘načrtov’ za reševanje gospodarskih, finančnih in kreditnih težav.

Kaj lahko torej pričakujemo glede gibanja vrednosti ameriškega dolarja in njegovega razmerja z evrom v prihodnjem letu? Možnih je več odgovorov. Zelo verjetno na gibanje tečajnega razmerja v 2009 ne bo imela bistvenega vpliva velikost obrestne razlike. Pričakuje se, da bo FED (ameriška centralna banka) prihodnje leto znižal ključno obrestno mero na 0%, analitiki prav tako pričakujejo znižanje iz strani ECB (evropska centralna banka, znižanje na 0% je manj verjetno). Študije so pokazale, da same spremembe obrestne mere na dolgi rok nimajo tako pomembnega vpliva, kot sama smer teh sprememb. Dokler bosta FED in ECB obrestne mere oba zniževala ne bo prišlo do ’strukturnih’ sprememb v tečaju EURUSD. Do spremembe trenda v gibanju tega valutnega križa bo prišlo, ko bo ena centralna banka obrestno mero pričela zviševati, medtem ko jo bo druga še vedno držala na istem nivoju. To bi lahko videli najprej iz strani FED-a, a analitki si niso enotni, kdaj bi naj do tega prišlo. Zaenkrat izgleda, da je za to še največ možnosti nekje v začetku 2010, ali (manj verjetno) konec prihodnjega leta.

Do takrat lahko pričakujemo, da bo gibanje tečaja krojila ‘kolektivna psiha’ in odnos investitorjev do tveganja. Zaenkrat izgleda, da bo razmerje EURUSD v prihodnjem letu brez posebnih težav ponovno doseglo vrednost 1,5. Največjo negotovost predstavljajo nepričakovani dogodki, ki bi ponovno pomenili nakupne pritiske za USD. Do tega bi lahko prišlo, če bi investitorji v sredini prihodnjega leta v Evropi ali Aziji ponovno videli večje tveganje, kakor v ZDA. Če se to ne bo zgodilo (kakor trenutno izgleda), bi lahko pričakovali nadaljnje padanje vrednosti dolarja v letu 2009. Ta trend se bo najverjetneje umiril šele, ko bo prišlo do vnovične vzpostavitve ‘ravnovesja’ v svetovnem gospodarstvu, omenjenega dejavnika obrestnih mer, ali če bodo iz ZDA pričele prihajati vzpodbudne ekonomske objave pred tistimi iz Evrope.

Matjaž Košir
Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.

P.S.
Kolumna je bila ustvarjena 16. 12., posodobitev 17. 12. po znižanju obrestne mere v ZDA:

Včeraj je FED objavil močno znižanje ključne obrestne mere. Iz 1% jo je znižal praktično na 0% (ciljna vrednost med 0% in 0,25%). Obrestna mera je v ZDA sedaj najnižja med vsemi zahodnimi deželami in celo pod 0,3%, kolikor znaša na Japonskem. Ponoči se je tečaj EURUSD skoraj dotaknil razmerja 1.42. Razprodaja ameriških dolarjev je dobila veter v krila posebej po tem, ko je FED napovedal okrepljeno odkupovanje dolžniških vrednostih papirjev, s katerim se sedaj namerava boriti proti recesiji. Investitorji s tem še dodatno izgubljajo zaupanje v ameriško valuto, saj ameriška centralna banka skoraj nima več alternativ pri izbiri sredstev, s katerimi se poizkuša boriti proti recesiji. Preteklo zniževanje obrestnih mer ni pomagalo, FED bo sedaj vlagal vse napore v zagotavljanje likvidnosti oz. zalaganje trga z denarjem. Pri tem bo skrb za vrednost ameriškega dolarja šele na drugem mestu.