18. december, 2008 | Igor Koršič

Vampirji v pradomovini

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Kolikor vem do Anžlovarjevega filma Vampirji niso zašli v slovenski film. Po drugi strani je tudi res, da so vampirji na Slovenskem nekdaj že bili. Pravzaprav je manj znano, da so se razkropili po Evropi prav iz Slovenije, no ja, iz Ilirskih provinc.

Pri nas jih je odkril Charles Nodier, porodničar francoske romantike, dobronamerni Napoleonov »okupator«, ljubljanski knjižničar in kratek čas tajnik guvernerju Ilirskih provinc Fouchéju, prototipu notranjega ministra za vse režime. Na koga le spominja ta Fouché!? Sam večkrat z olajšanjem pomislim, da ni naključje, da so vampirje odkrili prav pri nas. Naša turistična branža jih sicer, tako kot medvedov, na zna tržiti. Namesto tistih prisiljenih, neizvirnih in nerodno neprikladnih limonad z »love«, bi seveda bili mnogo prepričljivejši z »Slovenija, pradomovina vampirjev!« Turistom bi tako lahko ponudili, da bi jim pili kri originalni kranjski vampirji.

In v kakšni kondiciji je vračajoča vampirska druščina? Različno. Večina jih je čilih in res izjemno prepričljivih, še posebej tistih, ki so v stranskih vlogah. Precej glavnih je bolj medlih, bi rekel brezkrvno odsotnih. Nekateri so celo nerazumljivi. Domala vsi mnogo preveč govorijo. Morda tako kažejo, da se niso uspešno prelevili iz neke druge umetnosti. Mi pa vemo: vampirji izrečejo malo, a tisto srhljivo.

Njihova zgodba, ki bi morala biti in v resnici tudi je, žanrovsko preprosta, se v tej adaptaciji zdi do nerazumljivosti zapletena. Kar je velika škoda, saj tu pa tam, ja, dejansko kar pogosto, vampirska Dolenjska, s povampirjenimi Dolenjci vred, prav imenitno zablesti. Kar pomeni, da se vampirji gibljejo v pravih in nadvse primerno urejenih krajih, da so domiselno oblečeni in da jim je z bogato domišljijo sledilo izjemno ostro oko.

Nobenega dvoma ni, da naša ljuba domovina brez pravih vampirjev deluje nekako zgubljeno, medlo, ja, brezkrvno. Kri nam pijejo bedni ponaredki. Zato je povratek originalov dober obet za prihodnost. Če bi se le zmogli malce manj resno jemati!

Igor Koršič

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
20 x komentirano
  • Kos je rekel/-la:

    Nekoč so bili filozofi ezoteriki (iz grščine ex = ven) in esoteriki (iz gr. eis = noter). Eni so bili samo za posvečene drugi za mase (neposvečenih). Vendar: kdo je kdo?

    Isto se sprašujem ob zgornjem besedilu. Je Koršič ezo ali eso? Komu sporoča kaj?

  • 1tastar je rekel/-la:

    Važno je, da je na EXS ESSO!

  • Rak je rekel/-la:

    Na priporočilo ene od spoštovanih blogerk sem si film ogledal na TV SLO.
    Tema odlična, začetni prikazi zmedeni, ali pa sem bil zmeden jaz, s časom soliden razvoj zgodbe in scene. Bi se pa dalo iz teme potegniti več. Ampak zakaj nam vsak režiser hoče dokazati, da je nekaj več, kot da ga tisti, ki bodo film gledali, ne zanimajo preveč. Bo pa treba videti film še enkrat, morda takrat spremenim mnenje.

  • tomazh je rekel/-la:

    Zame je bil najvišji domet tega filma bujni črni grmiček Sanje Grohar.Vse ostalo je bilo škoda denarja odjemalcev električnega toka.

  • Tamara je rekel/-la:

    Igor: V besedilu omenjate žanr in žanrsko preprostost, jaz pa sem se ves čas ogleda spraševala, za kakšen žanr sploh gre. Še sedaj ne vem.
    Tomazh: Verjetno misliš na umetni grmiček Inti Šraj.

  • Simona Rebolj je rekel/-la:

    Hohoho … Porkaduš, ta film je pa res, poleg ostalega, še zmedel občinstvo. Umetni grmiček striptizete Jasmine!

  • Rak je rekel/-la:

    Kajne Simona, ravno tisto, kar bi lahko bilo v zgodbi najbolj pristno, gredo izumetničiti. :mrgreen:

  • Carlos Contreras je rekel/-la:

    Koliko pa je teh umetnih grmičkov v tem filmu?

  • Bellisima je rekel/-la:

    —tako umetniško globino filma sta zmožna z zajeto sapo v metulj stilu preplavat samo intelektualna kalibra ala …šič in …vič; ostala raja potone že po nekaj mlahavih zamahih žabce

  • Fonzi je rekel/-la:

    Vse v stilu VVA, pretepača in bleferja.

  • Rak je rekel/-la:

    Bellisima - za koga se pravzaprav že delajo filmi iz javnega denarja?

  • Simona Rebolj je rekel/-la:

    @Rak:
    Res je! No, ampak očitno je bilo tako fascinantno, da so nekateri videli kar Sanjo Grohar (kom. 4, tomazh) z grmičkom, nekateri Inti Šraj (Kom. 5, Tamara), tako da odgovor Carlosu Contrerasu bi bil lahko “Ta film je umetni grmiček s halucinacijskimi vložki” … hehe …

  • š a v e l je rekel/-la:

    bere se kot “Oda Ruplu”

  • markopigac je rekel/-la:

    simona rebolj - ti se samozadovoljujes na te punce? vidim, da so ti grmicki fetis

  • Bount je rekel/-la:

    Hej, Igor Koršič, dober članek, toda nažalost za povprečno publiko popolnoma nerazumljiv, sicer pa, sporočilo je bilo poslano, je pa, čeprav majhen korak, ogromna razdalja med tistimi, ki mislijo, da so ga razumeli in tistimi , ki vedo, da so ga vsaj delno razumeli.
    Mimogrede za Charlesa Nodierja trdiji, da je bil član skrivne druščine prosvetljencev in varovancev grala,to je Kristusove skrivnosti, ki naj bi jo cerkev zamolčala itd…. ki je opisana v knjigi Da Vinčijeva šifra ( v tej skrivni druščini sama znana imena, tudi Leonardo da Vinci itd)
    Mimogrede, zanimivo je tudi, da je Charles Nodier tudi napisal knjigo o tej skrivnosti in jo podaril Napoleonu, kot edino knjigo, ki jo je napoleon v izgnanstvu ( otok) lahko čital in bil nad njo navdušen itd..
    Opsovala je tudi pomebno vlogo nekega bolj divjega plemiča- viteza, rodbine Žbogar, ki je bila tako ali drugače ( ladja naj bi baje pristala tudi V Strunjanskem zalivu in naj bi v strunjanskii pečini počivala-prespala druga polovica kraljevske Kristusove druščine, ki se je skrivala pred neprijatelji.. itd.. ) …
    no, če ne drugega, to, poleg vampirjev, saj tam kjer je Zlo, je vedno tudi Dobro, za ravnovesje… bi tudi lahko bila več kot odlična izhodiščna točka za masovni turizem, to je obisk Strunjana, saj o tem obstajajo tudi neke vrste “zgodovinska ” pričevanja francoskega misleca Charles Nodierja, saj v tem “zgodovinskem” romanu v knjigi Ivan Žbogar zelo lepo in prepričljivo opisuje ta po njegovem pričanju, resničen dogodek..itd.. in povrhu teka je Strunjan še danes znan , kot zelo energetsko pozitivna tička ( Pogačar)… ( …itd..turistični delavci-zbudite se…mimogrede, ali lahko kdo napiše, kje se dobi to knjigo in kdaj je bil zadnji ponatis??

  • Bount je rekel/-la:

    … biti Nodierjev zgodovinski roman Ivan Zbogar (izv. 1818) preveden v slovenščino že … 1936–38, 1941 pa je izšlo tudi v knjigi, Ane Wambrechtsamer roman Heut Grafen von …
    lit.ijs.si/kakosmop.html - 30 KB - predogled

    Ali kdo ve, kje se lahko nabavi zgornj zgodovinski roman?

  • Bount je rekel/-la:

    Da je moral biti Nodierjev zgodovinski roman Ivan Zbogar (izv. 1818) preveden v slovenščino že leta 1886 in potem še leta 1932 Janez Žbogar, je seveda zaradi tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.
    Kje se, predvsem ali se sploh lahko še kupi zgornji roman Charlesa Nodierja?

  • Bount je rekel/-la:

    Vprašanje:Kaj pomeni biti vampir?

    Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice vas vabi na shod proti božičnemu klanju živali, ki bo v soboto, 20. decembra, s pričetkom ob 11. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani. Na shodu, ki bo potekal pod geslom »Jezus je bil vegetarijanec«, bomo pred stolnico prižgali svečke v spomin na vse živali, ki so umrle zaradi ponarejanja Jezusovega nauka in življenja s strani katoliške cerkve. Namreč mnogi zgodovinski viri, med drugim zbrani tudi v naši brošuri Živalim sovražna Hieronimova biblija, katero bomo delili brezplačno, govorijo, da Jezus ni pustil ubijati živali in je bil vegetarijanec. Živalim se bomo poklonili tudi z minuto molka.

  • Bount je rekel/-la:

    In če že govorimo o živalih
    Rai tre je prikazal video dveh resničnih zgodbic, ki so doživele ogromen odziv pri gledalcih :
    1. zgodba, nekje v južni Ameriki na zelo prometni tropasovnici- avtocesti avto podere psa, ta pes
    se malo obrne in ga zpet zadene drugi avto, obleži, pomoči ni od nikogar, nakar se pojavi drugi pes, verjetno njegov kolega, in po zelo tveganem podvigu, mu uspe priti na sredino avtoceste do prijatelja in ga odvleči na varno, to je na zelenico ob avtocesti.
    2. zgodbica: v trgovini v Londonu dva mladeniča kupita leva, ter mu vrneta življenje, ker ga odpeljeta nazaj v njihov ambient. Po mnogih letih se vrneta in lev ju prepozna kot najboljša prijatelja. Priteče do njih itd… do dveh rešiteljev se obnaša se kot najboljši prijatelj- pes, jih pozdravlja, objema, itd…. Na videu se razločno vidi, da lev, sedaj že velik samec, ki živi že vrsto let v divjini v tropu iste že veliko let, prepozna svoja rešitelja in se jim pride zahvalit…itd
    Voditeljica nato malo za hec, malo za res vpraša: ali niso živali včasih bolj humane kot človek?

  • Bojan M, je rekel/-la:

    prosim…če že govoriš neki na pamet si preberi raje moj članek…

    http://www.dobrojutro.net/index.php?stran=novice&tip=17&id=11097

    hvala!