Vest

Slovenija in ruski Gazprom bosta pogajanja glede Južnega toka, ki sicer potekajo že več mesecev, intenzivirala. O omenjenem projektu še ostaja nekaj odprtih vprašanj, obe strani pa se bosta zavzemali za rešitve, ki bodo v interesu obeh. Južni tok je bil glavna tema pogovorov v okviru obiska prvega moža Gazproma Aleksija Millerja v Sloveniji. Po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika je pri pogajanjih med Slovenijo in Gapromom glede projekta Južni tok ostalo še nekaj resnih odprtih vprašanj, njihove vsebine pa ni želel razkriti.

Srečanje Danila Türka in predsednika uprave ruske družbe Gazprom Aleksija Millerja:

Razmere, ki zadevajo realizacijo projekta Južni tok, je Miller pregledal tudi s predsednikom republike Danilom Türkom. “Slovenija je nedvomno zainteresirana, da se projekt uspešno nadaljuje, bodo pa glede tega še potrebni nadaljnji pogovori,” je po srečanju poudaril Türk. Predsednik republike meni, da je projekt Južni tok za Slovenijo strateškega pomena, zato je v najkrajšem času potrebno storiti vse, da se razjasnijo odprta vprašanja in sprejmejo ustrezne odločitve, je v pogovorih z Millerjem poudaril Türk.

Novinarska konferenca Türka in Millerja po srečanju:

Slovenija lahko po Millerjevih besedah postane tranzitna država za dobavo plina z Madžarske do Italije. “Naši tuji partnerji, kupci, dajejo vedeti, da moramo predvidene zmogljivosti povečati, prav tako moramo povečati predvidene količine plina,” je dejal Miller. O konkretnih številkah ni želel govoriti, saj je to preuranjeno, so pa številke omenjali na pogovorih. Beseda je sicer tekla predvsem o potrebnih korakih, ki jih morata storiti obe strani, da se prek pogajanj sklene medvladni sporazum. “Predvsem smo se dogovorili, da bodo naše delovne skupine nadaljevale s svojim delom,” je še povedal Miller in pogovore ocenil kot “zelo konstruktivne”.

Slovenija si po Türkovem prepričanju pri razreševanju in presoji teh vprašanj ne sme dovoliti nepotrebnega odlašanja. Z odločitvijo o zagotovitvi poteka trase plinovoda Južni tok preko našega ozemlja od meje z Madžarsko proti Italiji bi postavitev plinskih terminalov v Jadranskem morju blizu slovenske obale postala nesmiselna. S plinovodom Južni tok bo Slovenija tudi povečala svojo energetsko in siceršnjo varnost, utrdila svoj položaj v Evropi in prispevala k energetski stabilnosti v evropskem prostoru. Drugi idejni projekti na tem področju časovno ne konkurirajo projektu izgradnje plinovoda Južni tok, še meni predsednik republike.

Slovenija je Millerjev obisk izkoristila tudi za pogovor o reševanju ukrajinsko-ruskega plinskega spora, zaradi katerega Slovenija že enajsti dan zapored ne prejema ruskega plina. Premier Pahor je Millerju izrazil slovensko nezadovoljstvo zaradi motene oskrbe z ruskim plinom in izrazil pričakovanje, da se spor med Rusijo in Ukrajino čimprej reši. Pahor je tudi dejal, da Slovenija in ostale članice EU ne morejo biti razsodniki ne talci nerešenih vprašanj med Rusijo in Ukrajino, Slovenija pa bi raje od zagotovil videla, da bi plin znova začel nemoteno pritekati. “Pričakujemo, da bo dobava plina čimprej zagotovljena in nemotena,” je dejal Lahovnik. Dodal je, da nas “ta zgodba uči, da moramo zmanjševati svojo energetsko učinkovitost samo od enega vira”.

Miller je poudaril, da bo Gazprom z dobavo plina zahodni Evropi začel takoj, ko bo Ukrajina odpravila plinsko blokado. “Ukrajina naj preneha s to blokado,” je poudaril. Prvi mož Gazproma, sicer meni, da bi lahko bil oblikovan konzorcij evropskih podjetij, ki bi kupoval tehnološki plin, potreben za tranzit plina prek ukrajinskih plinovodov. Vprašanje tehnološkega plina, potrebnega za vzdrževanje zadostnega pritiska v plinovodu za tranzit plina, je, kot je znano, osrednje jabolko spora med Rusijo in Ukrajino, ki je privedel do prekinitve dobave ruskega plina Evropi prek Ukrajine. Ukrajina zahteva, da ta plin zagotovi Rusija, ta pa se s tem ne strinja. “Konzorcij lahko zakupi te količine plina in jih dobavi, nato pa bo Gazprom nadaljeval pogovore z ukrajinskim Naftogazom,” je povedal Miller. Kot je poudaril Miller, je Rusija storila vse za podpis pogodbe glede plina z Ukrajino, a ta ni podpisana in plin se ne dobavlja. Kljub temu, da je nekdo v Ukrajini po njegovih besedah očitno preprečil sklenitev dolgoročne pogodbe med Gazpromom in Naftogazom, bo Gazprom nadaljeval pogajanja z Ukrajino.

Kot je po srečanju premiera Boruta Pahorja z Millerjem - slovensko stran sta na pogovorih zastopala tudi Lahovnik in v.d. direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač - dejal Lahovnik, gre pri odprtih vprašanjih za resna vsebinska vprašanja. “Potrudili se bomo, da najdemo takšne rešitve, ki bodo v interesu obeh strani. Če slovenski strateški interesi ne bodo upoštevani, potem sporazuma ne bomo podpisali,” je zatrdil. “Pospešena dinamika je dogovorjena, težko pa komentiram, ali bo prišlo do sporazuma ali ne,” je dejal Lahovnik. Če se bosta Slovenija in Gazprom uspela dogovoriti glede odprtih vprašanj, pa bo Lahovnik kot resorni minister vladi predlagal, da izreče stališče o sporazumu, ki ga mora nato ratificirati še državni zbor.

Gospodarski minister Matej Lahovnik po srečanju premiera Pahorja in delegacije z Millerjem:

Kot omenjeno, je Slovenija že enajsti dan brez ruskega plina. Glavni slovenski dobavitelj plina Geoplin z dodatnimi dobavami zemeljskega plina iz drugih virov zagotavlja stabilno oskrbo z zemeljskim plinom, tako da lahko zemeljski plin uporabljajo tudi odjemalci, ki so sedaj uporabljali nadomestni energent, razen pogodbeno prekinljivih odjemalcev, so sporočili iz družbe. Geoplin sicer pričakuje, da se bo zaradi napovedane otoplitve dnevna poraba zemeljskega plina nekoliko zmanjšala, kljub temu pa še vedno poziva uporabnike k racionalni rabi. Geoplin tudi pričakuje, da bo ruski partner “pojasnil razloge višje sile”, ki naj bi preprečevali nadaljnje dobave zemeljskega plina iz Rusije. V sredo je namreč Geoplin prejel pismo podpredsednika ruskega plinskega koncerna Gazprom Aleksandra Medvedjeva, v katerem je Gazprom Geoplin obvestil, da do nadaljnjega razglaša in uveljavlja pogoje višje sile zaradi izrednih razmer.

Denis Sarkić