Komentar - Luka
O odprtokodnih rešitvah, komentar dneva - Luka Juri.Zamislite si, da imate na voljo dve knjigi kuharskih receptov. Obe sta odlični knjigi, eno je pripravil kuharski strokovnjak znanega kova, zato ima tudi visoko ceno, recimo 150 evrov, zaradi zaščite avtorskih pravic pa knjige seveda ne smete fotokopirati ali povzemati. Druga je nastala na osnovi ljudskega izročila in sodobnih izkušenj številnih kuharjev, izdaja pa jo neprofitna organizacija, zato je knjiga brezplačna, obenem pa vam je dovoljeno jo fotokopirati in povzemati. Za katero bi se odločili?
Podobno dilemo imamo danes pri predlogih, da bi plačljive programske pakete, kot so na primer Microsoft Office, Exchange, Outlook, v javni upravi nadomestili z odprtokodnimi alternativami, ki so brezplačne odprte nadaljnji nadgradnji in spremembam. Prav to je smisel odprtokodnih programov – nastali so na osnovi dela več ljudi, hkrati pa so osnovani na takšnih licencah, po katerih je zakonito te programe prosto nadgrajevati.
Odprtokodne programske rešitve so danes dosegle takšno zrelost, da lahko brez težav nadomestijo plačljive rešitve. So prav tako varne, oziroma celo bolj, saj zaradi njihove odprtokodne narave preverljive in nadgradljive. So imune veliki večini virusom. Na odprtokodne programe so prešli že v mesntih upravah Dunaja, Munchena in Rima, Kanadsko finančno ministrstvo pa je izračunalo, da za njih to pomeni približno trikratno zmanjšanje stroškov za informacijske sisteme.
Zakaj se potem tega ne lotimo kar takoj? Zato ker je pri tem predvsem pomemben odziv uporabnika. Ta se mora počutiti varnega in domačega. Začnimo postopno, tako, da nadomestimo spletni brskalnih Internet Explorer z Mozilla Firefox, nato Microsoft Office z Open Office in tako naprej. Na koncu pa, ko bodo pripravljeni, tudi Windows z odprtokodno rešitev, kot na primer Linux. Pa ne skrbet – Linux ima prav tako ikone, na katere klikamo, je prav tako uporabniku prijazen, prav tako deluje internet, tipkovnica, miška in tako naprej.
Naredimo korak tudi v šolstvu: danes v javnih šolah naše učence učimo uporabo plačljivih programov in jih tako obsodimo na odvisnost od korporacij, ki za svoje programe zahtevajo plačilo. Spremenimo študijske programe tako, da se bodo učenci učili odprtokodnih rešitev, tako da bodo jutri bolj svobodni pri izbiri, ali res želijo plačevati za nekaj, kar je na voljo zastonj. Tako bodo tudi globalno bolj konkurečni in uspešni.
Za konec pa pozor – prehod na odprtokodne rešitve ne bo brez stroškov, saj bo treba ljudi postopno uvesti, pa čeprav bo na uporabnika pomenilo morda le nekaj minut. Vseeno pa bodo ti stroški nižji od tistih, katere plačujemo sedaj. Samo v državnem zboru bi na primer s tem prehodom letno privarčevali skoraj dvakrat toliko, kolikor bomo s predlaganim znižanjem plač poslancev za en plačni razred – več, pol pol milijona evrov. In za konec še toliko – tudi tisti denar, ki ga bomo za prehod rabili, ne bo več šel v žepe korporacij, ki so večinoma v ZDA, za plačevanje licenc, ampak v razvoj domačega znanja, domačim programerjem, torej bo ostal v Sloveniji.
Prehod je le stvar odločitve, je le stvar odprtosti naše misli. Sem optimist in mislim, da smo zreli za korak naprej.
Luka Juri
Trikrat hura za odprtokodnost!!
Niti v južni Italiji si Mafija ne upa tako glasno dajati lekcije (IN SE SEVEDA vMEŠAVATI V POLITIKO).
JURIJEVI BI LAHKO DAJALI LEKCIJE DRUŽINI PROVENZANO…………..
Odprtokodnost, hjm. Dejmo za začetek nekaj razčistiti. Odprtokodna (open source) programska oprema NI ZASTONJ! Luka, žal, pojma nimaš o čemu govoriš. Je pa res, da so zastonj rešitve ponavadi ODPRTOKODNE, ni pa nujno. Zastonj rešitve so … zastonj (freeware).
Pa je smiselno se iti “odprtokodnost”? Je to res ceneje? Tu ni jasnih odgovor, obstaja več študij za eno in drugo. Je pa sigurno res, da je narod bolj navajen na Windowse kot na Linux. Me prav zanima, kako bodo tajnice reševale probleme v školjki (shellu) in prevajala jedra (kernel), ko bo šlo kaj narobe. In tako naprej.
Sicer pa, dejmo spet uvest delovne akcije, so zastonj in prostovoljne.
Moj napačen komentar: odprtokodno je res zastonj, samo ima lahko dodatne omejitev. Duh. Se opravičujem :-)
@Miha
Jaz pa mislim da ima komentar dobro poanto. Zakaj se moramo v šoli učiti kupljenih programov če obstajajo tazastonski. Tako se favorizira le enega. Tisti, ki bo rabil kakšen poseben program in ga kupil se ga bo sigurno tudi naučil
Čeprav imam slabo vest, podpišem vsak stavek Jurijevega komentarja. Slabo vest imam, ker smo tudi na moji šoli ob prenovi programov na moji katedri vpeljali učenje komercialnega programja. Obljubljal sem tudi, da bom pomagal napisati poglavje v učbeniku, ki bi hkrati obravnavalo navadno komercialno in odprtokodno freeware alternativo, a mi je zmanjkalo časa in motivacije. Tako da vem, kako počasi se stvari premikajo, čeprav tisti, ki bi jih morali premakniti, dobro vemo, kaj bi bilo treba storiti.
Moja druga poanta je bila o zastonj stvareh. Ena slaba stran zastonj rešitev je ta, da se ne spodbuja plačljivega dela (kako bi lahko kdo živel od zastonj dela?) in ga tudi dumpinško onemogoča (s tem jemlje delo in zaslužek) ljudem. Po drugi strani cena ni vse - a čmo vse kupovat iz Kitajske samo zato ker je ceneje? Kakorkoli se obrne nič ni črnobelo.
Sem za odprtokodnost. Naj država privarčuje vsaj tam kjer lahko, zakaj pa ne!!
Če to uporabljajo že nekatere države, zakaj ne bi še mi….Se strinjam s teboj b2rd
…trikrat hura za odprtokodnost…..
Morda tudi tule nekaj misli o odprti kodi.
http://reflektor.si/2008/05/15/zakaj-bi-morala-drzava-slovenija-prevzeti-prosto-kodo/
Igor Đukanović je od hudiča. Če kdo kaj neumnega pove, je takoj zraven in to nadgradi.
Še moj piskerček.
Jaz razumem Jurijeve misli, kot razmišljanje o zmanjševanju stroškov, tam kjer je to mogoče. To lahko podprem.
Seveda pa ni noben problem njegovo argumentacijo sesut na primer s postopkom “reductio ad absurdum”. Tudi jaz bi to znal brez težave.
Če trezno pogledamo na problem lahko rečemo, da ni mogoče kampanjsko menjavat že narejene delujoče namenske programske opreme (in te je veeliko), prav tako ni mogoče menjavat delujočih Access baz, da o kompliciranih Excelovih tabelah, nad katerimi visijo finančnice/ki ne govorim.
Velika večina računalnikov v javni upravi pa se večino časa uporablja za pisanje dopisov, vnašanje podatkov v spletne aplikacije in delu s poštnimi programi. Za te namene pa zadostuje open office.
Saj imam prav, kajne?
Navdih pravi:
22. januar, 2009 ob 20:02
Igor Đukanović je od hudiča. Če kdo kaj neumnega pove, je takoj zraven in to nadgradi.
..kaj češ,privlačila ga je beseda Provenzano….Camorra,N’drangheta in Sacra corona unita. Mafijaši obvladajo
Urbi, absolutno ti dam prav glede kampanjskega dela. Ni dobro uporabnike prestrašiti in jim odenkrat zamenjati vse računalnike. Najbolje bi res bilo postopoma. Gotovo si že kdaj uporabljal Firefox in veš, da prehod sploh ni zahteven. Mičkano drugače vse izgleda, kakšna domača stran Kie v korejščini se ne odpre pravilno, a večinoma deluje bolje od Windowsove rešitve. Hitro se navadiš in nočeš več nazaj. Če kakšna korejska stran ne deluje prav v Firefoxu, se pritožuješ čez Korejce in ne več čez Firefox.
Popolnoma drži, da enako komplicirane dokumente lahko ustvarimo v OpenOfficu in jih izvozimo v enako berljive dokumente v Wordu. Nazaj komercialni programi seveda niso enako prijazni in meni se pogosto že zapisniki npr. sej kolegija dekana namesto na dveh straneh odprejo na dveh popisanih straneh in dodatni vrstici. To je seveda lahko zoprno, če dokument vsebuje komplicirane tabele. Le-te je bolje prenašati v javno dostopnem pdf formatu, kjer vse štima.
Skratka če državna uprava dela v OpenOfficu to za državljane ne predstavlja obremenitve. Le kontra je lahko kakšna težavica (če jaz npr. na mojem starem Linuxu, ki ima stari OpenOffice dobim v branje od študentov kakšen dokument v .docx formatu). Seveda bo državna uprava dobila najnovejši OpenOffice, ki ga bodo v nekaj minutah po računalniku inštalirali sistemci.
Če na Linuxovem računalniku moraš pognati kakšno Excelovo aplikacijo, ki ne prenosljiva na OpenCalc, imaš še vedno na voljo wine, ki na Linuxu simulira Windows okolje. Tako da zaradi enega programa ne rabiš ostati na starem operacijskem sistemu. Seveda pa ni pametno prehajati na silo, ker se večina uporabnikov (vključno z nami starimi mački) boji kot hudič križa vsake novotarije v računalništvu. Pomembno je pa, da vsako aplikacijo (Firefox, OpenOffice…) hkrati dobi cel oddelek, tako da si ljudje lahko med seboj pomagajo. Npr. da lahko soseda vprašaš, kako se v OpenOffice izbriše zadnja natipkana črka, pa ti sosed pove, da moraš pritisniti tipko “delete” ali tipko “
Miha, Nemci so uvozili na tisoče indijskih programerjev. Nihče ne rabi ostati brez dela zaradi nove računalniške opreme. Veliko stvari je, ki bi jih v državni upravi morali prenesti na računalnike. Trenutno sta verjetno najbolj medijsko odmevni zgodbi izboljšava programskih rešitev na Davčni upravi in postavitev obrazca, ki ga politični funkcionarji pošiljajo protikorupcijski komisiji, na internet (+ v avtomatično obdelavo). Seveda je to le vidni del ledene gore. Dela je ogromno in prihranek se da investirati v konkretno delo programerjev, ki bodo (če so dovolj računalniško pismeni) za večino aplikacij želeli pravico, da jih smejo razvijati na odprtokodnih rešitvah. (Že zaradi stabilnosti…)
O mentalni odprtokodnosti g. Jurija pove rakcija njega in njegovih kolegov (kateri pripadajo vladajoči stranki) ki so pred parlamentom študentom delili topel čaj. Šestim so celo zrihtali free dinner. Ker se gospodič očitno ne zaveda svoje vloge - parlament je najvišje državotvorno telo - sprejema zakone, bi lahko kaj stvarnejšega ukrenil in se ne šel populističnega socialnega delavca. Ko nekdo ki ima stvano moč karkoli spremeniti deli čaj… hm to je norčevanje iz nacije. A jajc ni bilo. Vse je bilo zmenjeno. Big brother se dogaja po novem tudi pred parlamentom.
so študente kot socialni delavci ali prostovoljci odpeljali
@neemocije, kvikl cvikl: Kaj blodita?
Razen tega (in doajena) pa zelo zanimiva debata. Hvala komentatorjem za zanimivo branje o tej temi.
Kolikor sem razumel Luka nima v mislih večno brezplačne odprtokodne programe. Mene je kar dobro prepričala ideja o tem, da bi programe razvijali slovenski programerji, kar pomeni, da tudi če bodo za programe plačevali, bo to ostalo v Sloveniji.
To, da z informacijsko tehnologijo znamo, pa smo dokazali že v zgodovini. A se je zadeva končala na neslaven način.
@ČrtB: Glede na to, da smo del Evrope in da veljajo evropska pravila res ne vem, kako naj bi razvijali stvari ekskluzivno v Sloveniji. Sicer pa bi to lahko delali že zdaj, če bi bila volja in če ti bo bilo izvedljivo. Ampak potem pridemo spet do cene. Slovenski izdelki so garant dražji od npr. Indijskih.
Bi pa rad vse zagovornik odprtokodnosti vprašal, koliko so sami pripravljeni prispevat in ali že delajo prostovoljne brezplačne dejavnosti? Če npr. ne znate programirat pa ali ste pripravljeni delati brezplačne usulge državi? Ah, dokler drugi prispevaje je lepo….
Pozdrav.
Pri razvijanju programske opreme na osnovi odprtokodnih rešitev je tako: osnovni programi so že vsi tako dovršeni, da ne potrebujejo dodatnih nadgradenj. Mislim na Firefox, Open Office, Thunderbird… tudi slovenski jezik, slovenski slovar je že pripravljen (by the way, to že sofinancira naša država!). Če bi le s tem začeli bi že veliko pridobili. Nato pa, preden bi šli naprej, bi seveda sledila evalvacija.
Recimo, hipotetično, da evalvacija ugotovi, da je zadeva ok in da je vredno nadaljevati. Naslednji korak bi lahko bil postopna uvedba Linux sistema namesto Windows. Preden pa se gre v to bo moral vsak sektor preveriti, ali je vse pripravljeno na to. Na primer Lotus Notes, popularen program v javni upravi za upravljanje pošte, datotek, itd., obstaja tudi za Linux. Prav tako Novell client. Torej glede tega imamo zeleno luč.
Nato pa pridejo specifične aplikacije, katere že zdaj večinoma pripravljajo slovenska podjetja, na primer SRC.SI ali HermesSoftLab. S temi se sprejme dogovor o nadaljnjem razvoju za Linux - to bo v začetku predvidevalo še dodatno investicijo.
Jasno je, da za takšne nadgradnje in nadaljnji razvoj bo vlada pripravljala evropske razpise. Jasno pa je tudi, da bodo domača podjetja v prednosti, saj bodo imela bolj pripravljeno infrastrukturo, večje razumevanje za naše potrebe, jezik, navade naše javne uprave, itd. Tako, kot to počnejo danes. Poanta je v tem, da sedaj plačujemo X+Y denarja, X gre v razvoj, Y v licence (ta denar pa gre večinoma v ZDA). Jutri bomo plačevali X, Y pa bomo lahko uporabili za še bolj napreden razvoj informacijskega sistema - ne primer, da se pripravi poslovenjena verzija Open Office, recimo SLO Office, ki bo točno prirejena slovenskim potrebam. To je seveda le pavšalno nametan primer, možnosti so neomejene. Torej bomo plačevali X + 20% za še boljše rešitve kot danes, preostanek pa bo privarčevan. V Kanadi je bil ta prihranek 76%…
Zakaj pa ne bi uvedli odprtokodnih poslancev? Bili bi zastonj in vsi bi videli kaj delajo. Če bi kaj delali narobe bi jih popravili.
Kaj ni Luka Juri doktoriral v Trstu? Pamet.
TA PAMETNI DR. (K)LUKEC, (O )PIŠE STVARI TAKO RAZUMLJIVO, DA JIH MORA POTEM SAM KAR NEKAJKRAT POJASNEVATI !
Vrabček in slavček sta skupaj učila petja, samo vrabček ob delu, tako kot večina JURIJEV !
DJUKELA JE Z JURIJEM V POPOLNEM SOZVOČJU !
Kdo se je rad hvalil , da je bil predlagatelj zakona o istospolnih porokah ?
http://www.coks.si/index.php5/Glavna_stran
Glede „izvažanja v MS Office format“ bi bilo bolj primerno obratno — namreč „uvažanje iz MS Office formata“.
S tem hočem spomniti, da je večji problem uporaba zaprtih formatov (kot so npr. „.doc“, „.xls“, „.ppt“), ker ustvarja tako imenovan „vendor lock-in“ — format je polno kompatibilen zgolj s produkti enega ponudnika (npr. MS Office) — in z njim onemogoča interoperabilnost in posledično konkurenco. Pri odvisnosti od enega samega ponudnika je tudi problem, da če preneha podpirati svoj star format in/ali propade ponudnik, ni nobene varnosti, da bo v prihodnje mogoče podatke v tem formatu brati in procesirati.
Ob prehodu na odprte rešitve, bi morali takoj sprejeti odprte formate kot privzete in čimprej spremeniti stare dokumente iz zaprtih formatov v odprte kot sta ODF [Open Document Format] ter PDF.
K uporabi odprtih standardov in odprtih formatov sta se zavezali tako EU leta 2003 v dokumentu EIF [European Interoperability Framework for pan-European eGovernment Services], kot tudi RS leta 2007 v dokumentu „si2010“ [Strategija razvoja informacijske družbe v RS].
EIF: http://europa.eu.int/idabc/3761
si2010: http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/informacijska_druzba/si2010.pdf
Ob prehodu na odprto kodne rešitve, pa se mi zdi, da obstajajo bolj tehtni razlogi kot je cena (glej odprto pismo Jona Halla spodaj).
Odprto pismo Jona “maddog” Halla novemu predsedniku ZDA glede odprte kode:
http://www.linux-magazine.com/online/blogs/paw_prints_writings_of_the_maddog/dear_mr_obama_small_and_medium_business
P.S. Zaradi EU je bil tudi MS primoran, da v prihodnje direktno podpira ODF v svojem Office paketu, kar bo tudi storil v naslednji verziji (trenutno je to že mogoče prek vtičnika). Torej tudi MS privrženci ne bodo „izviseli“.
Pa še primeri držav, ki že uporabljajo FOSS [Free Open Source Software], kot ga vodi Evropska komisija:
http://ec.europa.eu/information_society/activities/opensource/cases/index_en.htm
Avtor bi se, preden je začel pisati sestavek, moral malo pozanimati o dejanskem stanju.
Znaten del državne uprave že v celoti uporablja Mozillo, Thunderbirda in Open Office brez nekih večjih problemov, vendar se ne more odločiti za prestop na Linux. Evalvacija je torej nepotrebna, kvečjemu kakšen sestanek z računalnško podporo v teh organih bi bil potreben. Verjetno je to razlog, da država sofinancira pripravo slovarja.
Presenetljivo je da tega ne veste, doktor Juri.
@Nočni dirkač
A lahko prosim navedeš kateri, del državne uprave v celoti uporablja Thunderbirda in Open Office. Ob tem seveda izključimo samoiniciativne namestitve paketov v smislu testiranja raznih sistemcev in podobnih.
@Urbi:
Gozdarji uporabljajo OOo (za Mozilla izdelke ne vem, verjetno pa tudi) — vem iz druge roke.
Na sodiščih uporabljajo Mozilla Thunderbird, Mozilla Firefox in OOo — vem iz prve roke.
@Matija
Malo sem skeptik. Kolikor mi je znano je še vedno veljavna pogodba s MS Slo glede licenciranja MS Office paketov v javni upravi. Zares dvomim, da bi se katera izmed naštetih inštitucij odločila ne slediti skupni politiki državne uprave.
Ne dvomim, da uporabljajo Mozzila in OO izdelke, dvomim pa, da je ta softwar instaliran na računalnik, kot del standardne programske opreme.
Sorry.
@Urbi:
Sem delal leta 2003 na CVI [Center Vlade RS za informatiko] v oddelku oz. na projektu OSSR [Odprti sistemi, standardi in rešitve] in sem videl kako počasi to gre. Verjemi mi, da če je kdo skeptik, sem jaz. ;)
Za vsaj en računalnik, ki je del sodišča v Lj vem 100%, da ima kot del standardne opreme OOo ter Firefox in Thunderbird. In tudi, da nima MS Office-a gor.
Mimogrede, karkoli je poskušal Virant prepričati ljudi — sodstvo *ni* državna/javna uprava ;)
Vsaka branjevka na zelenjavnem štantu ve , da ni ničesar zastonj, samo Dr. (k)LUKEC nam dopoveduje obratno !
ŠE NJEGOV MOBITEL, RAČUNALNIK, GRE NA NAŠE (DAVKOPLAČEVALSKE) STROŠKE !
UREDNIK SPLETA, PA CENZURIRAJ TO LAŽ !
# Navdih pravi:
22. januar, 2009 ob 20:02
Igor Đukanović je od hudiča. Če kdo kaj neumnega pove, je takoj zraven in to nadgradi.
THE BEST!!!
DR.Juri-jevem Luku ! Videli smo te na “TV”, kako si nosil in držal plašč Pahojevemu Borutu. Sodeč po tem, da je Kučanov Milan nekoč rad nosil dežnik in aktovko za Stanetom Dolancem, je pred tabo še velika in uspešna kariera !!!
Luka lobira za svoj žep.
Joj, kakšni butasti komentarji. @dragica: a ti razumeš pojem zastonj programske opreme? Ja, res, Luka bo “pokasiral” 15% v svoj žep, a ne. Dosti? Kakor vzameš, ampak 15% od zastonj je nič.
Miha, ti pa si presegel vse….
S čim pa?
Hej , replikatorji, z nekaterimi izjemami, ostali vsi sami “strokovnjaki”ha..ha..ha. , lepo, da vas je toliko.
Slovenija vas potrebuje!
Luka, danes sem užival ob tvoji razpravi v državnem zboru. Na tvojem mesru bi več molčal, sicer se ti lahko zgodi, da bo še kmu prošlo na misel, da ti je očka kupil doktorat.
Veste kaj , meni se vse več dozdeva, da ste nekateri , če se tega zavedate ali ne, “majčkeno”
ljubosumni glede Luka.
Mogoče, je za vaš okus , Luka malo premlad, da bi bil v parlamentu ..itd… vi pa se še vedno kuhate in kalite v službah, ki vam niti malo niso všeč, pa povrhu še več let delavne dobe imate, uh kako je ta svet krivičen!
Eh, kaj čmo, taka je bila volja večine volilcev.
Sicer pa, na obali, to je posebno v Kopru, bi pa bilo mnogo koristneje, da se že enkrat vrže ven iz politike kakšnega drugega očetovega “sinčka”, ki tam na obali “kraljuje in kraje-posluje.”
Še neki za prežvečt:
http://news.cnet.com/8301-13505_3-10147920-16.html
BTW, zašli ste precej s teme.
In, ne, FOSS [Free Open Source Software] ni samo za „liberalce“ — tudi „konzervativci“ so za:
http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/7853086.stm
…ergo, se ni treba prerekat o strankarstvu ipd. ampak skoncentrirat na temo.
Microsoft je zakon.
Dobesedno in ne v prenesenem pomenu ali ironično.
delodajalce zanima ali si računalniško pismen (mislijo: ali znaš ms office paket), imaš diplomo (ne tisto uradno iz univerze, opravljen izpit na microsoftu) ….itd.
Če se boste še bolj kurčli, boste dosegli da bo M$ šolam podaril windowse in ofise. Ker ko se Janezek nekaj nauči drugega noče oz. ne zna.
Me prav zanima kaj se bi zgodilo, ko bi mulc šu v šolo, predmet računalništvo…. od doma vajen Linuxa ali OSXa, o Windowsih pa blage ne. Kaj zadaj?? Odmislimo da bi se najbrž hitro prilagodil, kako oceniti njegovo znanje? Predmet “računalništvo” splošna beseda oz. opis predmeta, ocenjevanje pa iz M$ produktov…. wtf…. Tema je ideološka, kako ocenjujejo znanje otrok katerih starši drugače gledajo na zgodovino. Ne vem, ne vem… Zame je “računalniška pismenost” splošna raba računalnika, neko znanje s katerim lahko opravljaš različne OS in različne pisarniške pakete. V bistvu je razlika upravljanja podobna, kot pri avtih. …. itd
BOUNT je malo krivičen. Res je, da na mladih svet stoji..Luka pa se še ni odtrgal od družinske tradicije. Preveč je odvisen od prišepetovalcev in stalnic v slovenski nepolitiki, strica in očeta. Kakšen nepotizem.
Razsodnik , mogoče imaš prav, mogoče se pa motiš.
Poznam oba Juri-ja , sicer bolj njegovega strica, saj redno spremljam novice kdo kaj pove, napiše in zakaj itd…in moram poudariti, da je njegov stric Franco Juri zelo korekten, ne spreminja politična mnenja
po vetru, ampak njegovo delovanje in prepričanje je stalnica, tudi na področju velikih okoljevarstvenih problemov na obali, ki pa so sporni samo zato, ker si kopica tako imenovanih obalnih”oblastnikov” želi pridobiti čimvečji osebni kapitalski interes in ostalo civilno družbo- s pomočjo kapitala in nekaterih medijev, katerim so oni botri- močno zavajajo in lažejo in to vse zaradi tega, ker nimajo občutka in vizije za ničesar drugega, kot samo plemenitenje lastnega osebnega kapitala, ostalo pa, naj bo kar bo…
In take politike kot je F. Juri , ki tudi na te nepravilnosti opozarjajo, lahko samo pozdravimo, ali?
Hvala.