Vest

OBGLAVLJANJE IRANSKEGA NUKLEARNEGA PROGRAMA
Izraelsko-iransko preigravanje postaja čedalje bolj nevarno. Bivši izraelski ambasador v Združenih narodih je izjavil, da Izrael razmišlja o napadu na iranske jedrske objekte, saj ne more v nedogled čakati na rezultat diplomatskih pritiskov ZDA in mednarodne skupnosti. Situacijo je primerjal s časom pred II. svetovno vojno, ko evropske države niso storile nič, da bi preprečili početje nacistične Nemčije. Podobno stališče zavzema poročilo o strategiji izraelske obrambe za leto 2009, predstavljeno generalštabu in obrambnem ministru. To kot glavni cilj omenja priprave na vojno z Iranom, ki je resna grožnja obstoju države. Resnost izraelskega besednega rožljanja potrjuje skupno poročilo 16 ameriških varnostno-obveščevalnih agencij kongresni komisiji za obrambo.
Zaradi odkritih groženj je bil na obisku v Moskvi iranski obrambni minister, ki bi hotel Moskvo prepričati v hitrejšo dobavo sistemov zračne obrambe S-300. Ti sistemi bi resno ogrozili planirani izraelski napad na jedrske objekte. Izrael je že v času invazije na Južno Osetijo prekinil vojaško sodelovanje z Gruzijo, da bi Moskva prekinila sodelovanje z Iranom. Ta prav sedaj reorganizira vojsko tako, da bo poslej protizračna obramba samostojen rod vojske. Dosedaj sta imeli vojska in revolucionarna garda vsaka svojo. Iran bi hkrati rad postal polnopravni član Šanghajske skupine za sodelovanje, katere dva glavna stebra sta Rusija in Kitajska.
Lani je Izrael zaprosil odhajajočega predsednika Busha za nakup letal cistern, bomb za uničevanje utrjenih ciljev ter dovoljenje za prelet iraškega zračnega prostora. Bush je vse izraelske zahteve zavrnil, hkrati pa naj bi odobril program skupnih tajnih operacij. Te naj bi vključevale sabotaže jedrskih obratov, poškodbe električnega omrežja, atentate na vodilni tehnični kader.
Mosad naj bi tovrstne operacije vodil že zadnjih 10 let, del njih je bil izpeljan s pomočjo ameriških in drugih zahodnih tajnih služb. Nekatere operacije so bile izvedene prek evropskih trgovskih podjetij, ki se ukvarjajo z izvozom ali izdelavo legalne opreme in materiala za jedrske objekte. Iranska oblast je zaradi tega sporočila, da namerava aretirati večje število vohunov in agentov. Cilj tajnih operacij je upočasnitev ali celo zaustavitev iranskih raziskovalnih jedrskih programov tako, da ne bi bilo očitno, da gre za namerna dejanja. V zadnjih letih je v Iranu in Evropi v sumljivih okoliščinah umrlo precejšnje število pomembnih znanstvenikov, povezanih z iranskim nuklearnim programom.
Mednarodna agencija za atomsko energijo in njen vodja, nobelov nagrajenec Mohamed Al Baradei sta že večkrat ponovila, da kljub izredno strogim inšpekcijam iranskih jedrskih objektov, ki potekajo od leta 2003, ni nikakršnih indicev o kršenjenju mednarodnih obvez s strani Irana. Gre za Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, katere podpisnik Iran je, Izrael pa ne. ZDA, Izrael, Velika Britanija kjub temu vztrajajo pri stališču, da Iran razvija jedrsko bombo. Od nje naj bi bil oddaljen od 5 do 7 let. Kako nezanesljive so te ocene, kaže izjava Šimona Peresa iz leta 1993, s katero je takrat svaril mednarodno skupnost pred iranskim jedrskim programom, ki naj bi proizvedel svojo prvo bombo čez 6 let. 16 let pozneje roki v tej zgodbi niso spremenjeni.

QUID PRO QUO
ZDA so malce otoplile stališča do Rusije in so se pripravljene pogajati o protiraketnem ščitu v Evropi. V zameno bi od Rusije želeli pomoč pri ustavitvi iranskega jedrskega programa.
Ruska stran ponuja svojo alternativo. V protiraketni sistem bi bili vključeni tako Evropa in ZDA kot Rusija. Vanj bi vključili obstoječe ruske radarske sisteme, ki so nameščeni v Rusiji in Azerbajdžanu. S tem bi veliko bolje pokrivali območje, ki ga Američani vidijo kot potencialno grožnjo varnosti Evrope. Rusi ponujajo še nekaj. V zameno za nepostavitev evropskega ščita bi zavezniškim enotam v Afganistanu omogočili logistično podporo preko ruskega teritorija. Zavezništvo ima velike probleme, saj je pot preko Pakistana vse nevarnejša, Kirgizija pa američanom ni podaljšala najemne pogodbe za vojaško bazo in letališče. Hec je v tem, da so Rusi Kirgiziji ponudili boljše pogoje.
Tako Rusija kot ZDA se strinjata, da bi bila svetovna varnost ogrožena, če bi Iran postal jedrska sila. Stališči o tem, ali k temu v resnici stremi, sta različni. Rusija svojega ekonomskega in vojaškega sodelovanja z Iranom ne bo omejila, posel s protiraketnimi sistemi ji bo najverjetneje služil kot močno pogajalsko orodje. Marca se v Švici prvič sestaneta državna sekretarka Hillary Clinton in ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

AFGANISTANSKI CIVILNI KRVNI DAVEK
V letu 2008 se je po poročilu Združenih narodov število ubitih civilistov v Afganistanu povečalo za 40%, kar pomeni 2100 žrtev. To je največ po začetku okupacije leta 2001. Uporniki so krivi za 55% žrtev, okupacijske enote za skoraj 40. Povečanje števila ameriških in ostalih koalicijskih enot za skoraj 20.000 bo krvni davek najverjetneje še povečal.

OBNOVA IRAKA
Ameriška država je sprožila preiskavo proti visokim vojaškim poveljnikom, ki so vodili obnovo Iraka. Zaupano jim je bilo 125 milijard dolarjev, del teh sredstev je poniknil. Država ni podala višine izginulih sredstev. Špekulira se o vrednosti večji od 50 milijard, kar presega vrednost piramide borznega špekulanta Bernarda Madoffa.

CHAVEZ
V Venezueli je potekal referendum, s katerim so volilci odločali o spremembi petih členov ustave. Ti bi predsedniku, županom, mestnim svetnikom, guvernerjem in poslancem omogočali neomejeno možnost izvolitve. Do sedaj je bila ta omejena na dva zaporedna mandata. Chavez in zavezniki so na referendumu zmagali z okoli 54 odstotno podporo vseh registriranih volilcev. Podobno spremembo so hoteli izpeljati z referendumom konec leta 2007, ki je v paketu naslavljal 69 členov ustave. Takrat je bil Chavez prvič poražen. Šlo je za minimalno razliko. Sprememb ustave je bilo preveč, zato se del zavezništva z njimi in odločanju v şkupnem paketu ni strinjal.
Opozicija je Chavezu očitala zlorabo javnih sredstev za lastno propagando. Več kot 100 tujih opazovalcev iz Latinske Amerike in Evropskega parlamenta je referendum označilo za svoboden in pošten. Celo nova ameriška administracija je zadržano pozdravila referendumsko odločanje in izid le-tega.
Privrženci Chaveza podpirajo, ker je revnemu prebivalstvu omogočil nakup subvencionirane hrane, brezplačno izobraževanje in zdravstveno oskrbo, skoraj izkoreninil nepismenost ter omogočil vpliv na politične odločitve po desetletjih desničarskih vlad, ki so zastopale zgolj interese bogate manjšine. Zaradi padanja cen nafte se zna zgoditi, da bo izvajanje socialnih programov in s tem popularnost predsednika ogrožena.

KRIZA
Tuj kapital beži iz vzhodnoevropskih držav z neverjetno hitrostjo. V parih mesecih ga je pobegnilo kar 2/3. Države tik pred zlomom so vse, ki so svojo gospodarsko rast bazirale na neoliberalni doktrini, torej tujem kapitalu in zadolževanju. V to skupino spadajo Ukrajina, Poljska, Latvija, Litva in Madžarska. Posojil, ki bi prestavila bankrot, skoraj ni mogoče dobiti. Velika verjetnost je, da bo zlom teh ekonomij za sabo potegnil še ostale. V letu 2009 bi morala regija odplačati dolgove v vrednosti 1/3 svojega BDPja.
Največji posojilodajalci so Avstrija, Švedska, Grčija, Italija in Belgija. Avstrija za Vzhodno Evropo zbira 150 milijard $ sredstev, saj ima njihov finančni sektor regiji posojenega kar 70% avstrijskega BDPja. Po ocenah bi že 10% neodplačanih zapadlih dolgov pomenilo kolaps finančnega sektorja države. Evropska banka za obnovo in razvoj predvideva 10 do 20% neplačil. Avstrijski tisk pravi, da se Bank Austria, ki je v lasti italijanske banke Unicredit, obeta finančni Stalingrad. Evropske banke so upadanju novih ekonomij izpostavljene 5x bolj od ameriških in japonskih. Na udaru so najbolj države s prenapihnjenim bančnim sektorjem, ki presega velikost nacionalnih ekonomij. Skupna posojila irskih bank tako obsegajo kar 11kratni obseg državne ekonomije.
Tudi razmere v Rusiji niso rožnate. Čeprav je država sama praktično brez dolgov, so si ruski oligarhi nakopičili okoli 500 milijard $ dolgov. To je posebej problematično v času, ko je cena energentom, jeklu in aluminiju močno padla. Državni proračun je bil vezan na ceno 95$ za sodček uralske surove nafte. Zaradi največjega pritiska na valuto v zgodovini je država za obrambo le-te od avgusta do danes porabila kar 1/3 vseh svojih finančnih rezerv.
V Evro območju se je celotni obseg ekonomije v zadnjem četrletju leta 2008 zmanjšal za 6% na letni ravni, v Nemčiji pa kar za 8,4%. Ameriško ohlajanje je bilo v tem obdobju okoli 4%. Na svetovni ravni je izginilo 40% premoženja.

Jura Štok