27. marec, 2009 | Vesna Arhar Štih

Hujši smo kot Skandinavci!

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Kolikor mi še seže spomin v “oj, mladost ti moja, kam odšla si, kje si!”, vedno sem delala. Tudi ob študiju. Tudi zdaj, ko sta študij in delovna doba za mano, še vedno delam. Zdaj večinoma brezplačno. Od države prejemam samo to, kar sem ji vsa leta plačevala: pokojnino. In države ne zanimam več. Tudi zato ne, ker kolikor toliko redno plačujem račune.

Države tudi ne zanimajo moje zobne škrbine, saj mi je vsa vplačana sredstva za zdravstveno oskrbo, zbrana v moji delovni dobi, ko sem bila zdrava še pa še, preprosto zaplenila. Pa naj se zdaj znajdem kot vem in znam. Ne znam se!

Pa še - v preteklosti so moji dohodki za opravljeno delo pritekali normalno, sproti in še kar zanesljivo, razen v času velike inflacije, ko se je vrednost dinarju dnevno zniževala. Šlo je, ne bogato, a tudi revno ne. Tako je bilo v starih, gnilih socialističnih samoupravnih časih. Fuj jih bodi! - A vseeno – “Oj, mladost ti moja….”

Zdaj pa nismo več v socialistični samoupravni državi, zdaj smo samostojna, demokratična država. Z demokratično izvoljeno vlado in opozicijo. In z nekaj malega problemi.

Na primer, en majčken: med nami je veliko upokojencev, ki se, kljub končanemu študiju in dobro opravljenemu delu, le s težavo prebijajo z dodeljenimi, beri zasluženimi, soldi skozi mesec. Pa še treseje se v zadnjem času, pa ne od starosti, od strahu, kdaj bo država vzela in znižala že pridobljene, beri zaslužene, pokojnine in uvedla uravnilovko. Ali pa sploh vsem vse preprosto vzela. Tako kot je vzela denar za zdravstveno varstvo. Vse je mogoče!

Pa kljub temu zdaj, no, za zdaj, je ta demokratična država še vseeno tudi socialna država! Celo bolj kot Skaninavske države! Vredna medalje!

Vsaka medalja ima dve strani, tudi naša, in tako imamo na eni strani medalje zbrane upokojence z mesečno pokojnino; pa revne in brezposelne, ki se sami nekako prebijajo kot vejo in znajo, malo tudi država pomaga; in še revne reveže, se pravi klošarje, ki jih še pes komaj povoha, država pa sploh ne.
Na drugi strani medalje pa imamo bogataše. Poleg njih pa še bogate bogataše. Te ima država najrajši! Pa hočejo bogati bogataši še več in bogatijo in bogatijo, ve se na čigav račun!, in pravkar jim bogastvo poka po šivih. Ampak, ko ga bo razneslo, to njihovo nagrabljeno bogastvo, ga ne bo po kolektivu! Vmes, med eno in drugo stranjo medalje pa imamo sloj “nekaternikov”, ki so sicer bogati, ampak so vendarle revni. Namreč: uspelo jim je in državi so dokazali, kako zelo zelo so potrebni državne pomoči. Država pa v jok in stok in na pomoč! Socialno seveda!

In tako dobiš nove sosede v bloku sredi mesta: za državo revne in potrebne pomoči, za sostanovalce, ob istem času na istem kraju, pa premožne ljudi, ki tega ne znajo, ne zmorejo in tudi nočejo skriti. Premožni v socialnem stanovanju in še s finančno socialno podporo povrhu! Vsem na očeh, samo državi ne! Res država nič ne vidi in nič ne ve?- Hm!

Poznate tisto pravljico o državi tatov, prevarantov in lažnivcev?

Takole se glasi: Nekoč je živel en “revež” podjetnik, s hišo v enem in stanovanjem v drugem kraju ene lepe domovine. A to mu ni bilo dovolj. Želel si je v glavno mesto. In je prišel. Pravzaprav sta prišla. Dva. En “revež ona” in en “revež on”.

En “revež ona” se je ob vselitvi na ves glas hvalila, kako ob hiši in stanovanju nujno potrebujejo še to stanovanje v glavnem mestu, da bodo bolj mobilni. Jim je bolj pri roki pri njihovi podjetniški dejavnosti in vseh življenjskih obremenitvah, ki jih pestijo!

Ah, ta socialno podpirana “gospa revež ona”! Res je obilno prisrčna! Medtem ko so ji obrtniki prinašali in sestavljali pohištvo, narejeno po meri, je sosedom na moč hvalila državo, ki pomaga preživeti takim, kot sta “revež ona” in “revež on”!

Vidimo, vidimo! Država dodeli stanovanjce, pa socialno podporo, da en “revež ona” in en “revež on”, se pravi dva “reveža”, zmoreta obvladati vse obremenitve mladih podjetnikov, ki jim jih nalaga kruta vsakdanjost.

In tako živita zdaj v velikem mestu dva bogata “reveža”, srečna in zadovoljna, saj imata tik pod blokom z njunim socialnim stanovanjem na razpolago še celi dve brezplačni parkirni mesti za svoja dva draga avtomobila. Pa njuna garsonjerica je res samo –ica, čeprav opremljena po meri in izbranim okusom obeh stanovalcev. A ker je majhna, en “revež ona” in en “revež on” razširjata svoje bivanje še malo na balkonsko okno in malo še na hodnik. Naj se vidi in voha pa tudi sliši, kdo tu stanuje!

Najlepše pri tej socialno ogoroženi familiji, sestavljeni iz enega moža in ene žene, da ne bo pomote, je bilo njuno vseljevanje v stanovanjski blok glavnega mesta. Bilo je pompejansko impozantno in trajalo je kakega pol leta, tako, da so ju vsi opazili! Ne pa tako kot drugi stanovalci, ki se vselijo in izselijo, pa sosedje o tem nič ne vedo. Še (s)poznajo jih komaj! Tokrat pa je bilo drugače. Kar je v redu in prav! Da je soseska na tekočem! Nova bogata socialna podpiranca so vsi opazili, bližnja in daljna okolica, mnogi pa to dobesedno občutili na svoji koži. Zeblo jih je ko hudič. Ampak to je že druga pravljica.
Država pa nič ne vidi in nič ne ve – ali pa ve in vidi – pa miži, miži!

In zamižite tudi vi, kajti zazvonil je zvonec in naše pravljice je konec!
Rokice in nogice pod odejo skrite,
očke zaprite in sladko zaspite!

Ne gre? Ni spanca? Vas muči nauk te pravljice?

Kdor se ne strinja, da je treba mladim podjetnikom z dragimi avtomobili, pomagati še s socialnim stanovanjem in socialno mesečno podporo, je čisto navaden zavistnež!
Ste med njimi?
No, vidite, sama zavist vas je!
Zavistneži pa, to je splošno znano, slabo spijo!

Prav vam je, kaj se pa ne znajdete kot “nekaterniki”!
Če niste blazno bogati in če niste blazno revni, ampak tam nekje vmes, navalite no na socialno službo, kot vidite, ugodnosti vsem vrst vam bodo dodeljene, le nekaj malega lagati bo treba in prepričevanja se morate prej res dodobra naučiti!
Če pa je nimate, si pa izmislite kakšno podjetno dejavnost! To pomaga!
In če še ne bo šlo: “Česar ne zmore beseda, zmore zlato!” pravi star Slovenski pregovor.
Pa mogoče še kakšen Kindermilchschnite na dveh nogah v kratkih hlačah si sposodite! - “Saj bo šlo, mami!”
Skandinavci so proti nam res navadne reve!

Vesna Arhar Štih

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
12 x komentirano
  • medek je rekel/-la:

    No nitako lahko ;).

    Jaz sem bil enkrat v življenju prijavljen na zavodu za zaposlovanje, brez bonitet, pa so me “prijazne uslužbenke” po enem mesecu vrgle iz evidence in tudi zdravniško potrdilo ni delovalo v moj zagovor.

    Moj preizkus je bil “uspešen” - socialna država “deluje”, in je polna “zavzetih” socialnih delavk.

    Moonlight vabi :)

  • medek je rekel/-la:

    Izbrisan sem bil :)

  • Aljo je rekel/-la:

    Opravite državljansko dolžnost in jih prijavite, takim izkoriščevalnim opičnjakom je treba zjebat sistem in jih preganjati. jaz osebno jih tudi nekaj poznam, ki se hvalijo z nategovanjem države in to s polnimi žepi. Smradi smrdljivi brez morale…treba jih je pohabit, da bodo res potrebovali državne ugodnosti. Jaz osebno sem potreboval 10 let, da so mi priznali delavno dobo v podjetju kjer sem pustil zdravje. Dotični človek, ki je bil direktor podjetja se je pa v medijih hvalil, da je rešil podjetje, ni pa povedal koliko invalidov so “proizvedli” v tistem času…

  • Jana je rekel/-la:

    Za vsako soc. pomoč bi moral prejemnik opraviti vsaj 3 ure na dan kakšno prostovoljno delo, ne pa, da večina to izkorišča in si misli zakaj bi delal za nekaj drobiža več.

  • nejas je rekel/-la:

    Ja, jih poznam nekaj, ki mečejo slabo luč na socialno državo. Ne zdi se mi prav, da bi skenslali državne podpore in podporne programe, ker ni prav, da zaradi goljufov nastradajo pošteni (še enkrat). Kam pa prijaviš take goljufivce? In kako jih dobijo, če jih sploh? In kaj, če imajo avto prijavljen na tuje ime? In kako prit do živega takim, ki imajo na minimal prijavljene dohodke, da ne plačujejo vrtca? Komu jih prijaviš? Kam? Ker me ima, da bi jih. Prijavila bi tudi vse s ponarejenimi študentskimi (naj bodo še tako moji prijatelji - ni prav!), navadno gre itak za ljudi, ki zaslužijo ful. Ali pa vsaj več kot dovolj. Prijavila bi vse, ki delajo na črno in zraven vlečejo socialno. Zato ker mečejo slabo luč na vse in marsikoga prikrajšajo za “bonitete”, ker država zaostruje pogoje, taki se jim pa ponavadi spretno izognejo.
    Hvala ti, babica, da si me naučila poštenja in govorjenja resnice, hvala, ker me v to nisi silila.

  • Maja je rekel/-la:

    Draga penzionistka, država ni kar nek lebdeči izraz, ampak so davkoplačevalci in vi dobivate denar od ljudi, ki delajo. Ko bom doštudirala in začela delat, se bom pridružila materi pri prispevanju v pokojninsko blagajno, hkrati pa mi grozi, da sama penzije ne bom imela. Vi penzionisti samo nergate, ne zavedate pa se, da živite na plečih ljudi, ki sami ne bodo imeli penzije. In nikar mi zdaj ne govoričite, kako ste pošteno delali dolga leta in prispevali denar. Niste ga prispevali zase, ampak za takratne upokojence. Vas upokojencev je zmeraj več, nikomur ne diši misel na to, da bi dalj časa delal, vsem se mudi v penzijo in zmeraj več vas pride na enega delovno aktivnega človeka. Ne pljuvajte po izkoriščevalcih, ker tudi vi ne živite od svojega, ampak tujega denarja, do katerega ste prišli po nekem idiotskem solidarnostnem sistemu. Penzionistov ne maram, ker v nasprotju z nimi ne bom imela penzije in ugodnosti(razni rekreacijski dodatki, zastonj vozovnice), ampak se bom morala preživljati iz lastnega premoženja, ki si ga bom morala sama nabrati, kakor bom vedela in znala. A za penzijo ne bom plačevala v sklade, ki koristijo zgolj kaki noro bogati Alenki Žnidaršič Kranjc, ki se naokoli vozi v avtu najvišjega kakovostnega razreda in brezsramno poziva, da naj kar plačujemo v sklad (in tudi v njen žep), ker da bomo drugače na stara leta nasrkali. Saj se ve, kaj je bilo z Enronom in pokojninskimi prihranki v njem. K vragu naj gredo izkoriščevalski bogatuni in upokojenci, ki mislijo, da jim mora država kar dati. Poslušam tožbe delavcev, penzionistov pa nočem slišati.

  • Maja je rekel/-la:

    P. S. Tej državi veliko bolj škodijo DARS-ovi dolgovi in Bavčar, zaradi katerega je primorska v riti, vi pa se zaletavate v prejemnike socialne pomoči. Vi ste ovce, ki jih lahko nategne vsak, kakor se mu zdi. Pred nos vam vržejo Jelkin izpisek, da vas zamotijo, ko našo ubogo državo uničujejo tajkunski krediti. Raja ste in raja boste ostali. Mali primitivni Slovenjceljni, ki so fouš sosedom in prijateljom, kakor sem prebrala v zgornjem komentarju, pravih problemov pa nočejo videti.

  • Luka je rekel/-la:

    Draga Maja. Si ekstremni idiot. Nekoč boš namreč tudi sama stara in boš prav tako odvisna od drugih. Spomni se Enrona in se zavedaj, da se lahko to zgodi tudi tebi. Delnice propadejo, denar devalvira, nepremičnine ti lastninijo, umetna vrednost zlata in umetnin se lahko spusti na tla. Zdaj pa varčuj v kakršnikoli valuti želiš. Še najbolje bi bilo, da varčuješ v krompirju in zelju, a kaj ko te ne bo počakal. Moj fotr je celo življenje garal kot črna živina. Bil je šofer, cele dni vozil, kar mu je ostalo časa je zidal. Vedno se je pritoževal, kolikšne dajatve mora plačevati, nabijali so eden samoprispevek za drugim, darovali so ure in deleže od plač, da so se gradile tovarne, ceste, telefonska, električna in kdovekakšna infrastruktura. Namesto, da se bi te delavske pridobitve danes tržile, si jih je prilastilo par svinj, ki nas danes pumpajo, da zaradi teh istih kraj ne bo denarja za zdravstvo, penzije, socialo… In to še vedno delajo, mi se pa jezimo eden na drugega. Stopi s tako izjavo pred mojega tastarga, mu reci v fris, da si ne zasluži penzije in da nočeš prispevati za njo, pa ti garantiram, da jo resnično v življenju ne boš dočakala.

  • nesesekirat je rekel/-la:

    Maja, za čigav denar pa si se šolala (od osnovne šole naprej), študirala, se vozila in kupovala malico z benificirano ceno . Kam pa je šlo tistih 20 in več odstotkov od btto plač, ki smo jih vplačevali v pokojninski sklad. Še iz jajca nisi zlezla do konca, pa že tako čivkanje. Sem prestar, da bi doživel čase, ko bo iz tega prepotentnega piščančka zrasla, če ji bo Bog dal, stara koklja, a rad bi slišal, kaj bo ta koklja kokodakala takrat, ko sama ne bo več sposobna iskati zrnja. Predvsem pa sem prepričan, da si sama otrok zgoraj omenjene podjetniške srenje, srenje ki vidi le svojo “lastno rit” in ji je solidarnost metanje denarja v nič. Dokler te solidarnosti ne potrebujejo sami.

  • drugi je rekel/-la:

    Hm, Maja. Na čigav račun pa ti študiraš - in kdo misliš ti plačuje subvencijo za avtobusno vozovnico in bone? Študenti ste (če gledamo s tvojimi očali) še hujši paraziti kot upokojene babice. Te so vsaj nekaj prispevale v državno blagajno, študentki pa nekako ne.

  • luna je rekel/-la:

    Dokler se takole glodame po komentarjih, je še vse v redu, ampak kaj bo, ko bo pela ulica….

  • medek je rekel/-la:

    But the wizards were frauds, whether they knew it or not, and their magic turned out to be no more than a collection of cheap stage tricks. Above all, the key promise of securitization — that it would make the financial system more robust by spreading risk more widely — turned out to be a lie. Banks used securitization to increase their risk, not reduce it, and in the process they made the economy more, not less, vulnerable to financial disruption.

    http://www.alternet.org/workplace/133775/krugman%3A_obama_admin_still_in_the_grip_of_market_madness/