4. april, 2009 | Vest

TAKLE MAMO 065 - šefi zasedajo, priprave na atentat, brazilski zid …

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS


HD Vimeo

ŠEFI SVETA ZASEDAJO
V Londonu zasedajo voditelji 20ih največjih ekonomij. Razpravljajo o novem svetovnem gopsodarskem in finančnem redu, ki bo veljal za vse. Večina držav sveta pri določanju vsebine dogovorov ne bo imela nikakršnega vpliva. G20 predstavlja 90% svetovne proizvodnje, 80% svetovne trgovine in 75% svetovnega prebivalstva.
Glavni poudarki zasedanja so:
1. IMFu bo posojeno 750 mrd $, 500 mrd v dolarjih, 250 v SDRjih, posebni valuti tega sklada.
2. Države, ki služijo kot davčne oaze in nočejo podpisati pogodbe z OECDjem o boju proti pranju denarja in izogibanju plačevanja DAVKOV, bodo sankcionirane.
3. Države, ki se izogibajo pogodbam o prosti trgovini in izvajajo protekcionistične ukrepe, bodo javno kritizirane.
4. Nadzor nad finančnimi trgi bo ostrejši, še pposebej bodo pod lupo hedge skladi.
5. Bančnikom naj bi omejili plače in bonuse.

IRAN POSTAJA TIHI ZAVEZNIK ZDA
Pod okriljem Šanghaijske organizacije za sodelovanje so se v Moskvi sestali ameriški in iranski diplomati, britanci so služili kot posredniki. Na srečanju je sodeloval generalni sekretar ZN ter zunanja ministra Pakistana in Afganistana. Pogovori so tekli o boju proti terorizmu in trgovini z mamili. Iran na svojih mejah dnevno zaseže okoli 3 tone opija. V zadnjih dveh letih je bilo v boju z mamilarskimi združbami ubitih 2000 vojakov. Vse kaže, da bo prav boj proti trgovini tista stična točka, kjer bosta ZDA in Iran začela s sodelovanjem.
Posebni odposlanec za Afganistan in Pakistan Richard Holbrooke sicer ne pričakuje resnega izboljšanja odnosov, saj eno srečanje ne more odpraviti 30 let odsotnosti diplomatskih odnosov. Iransko vztrajanje pri pravici do bogatenja urana za civilne namene še dodatno otežuje spremembo ameriških stališč do islamske republike.

NETANJAHU IZZIVA OBAMO
Netanjahu je postal novi izraelski premier. Takoj je ameriškega predsednika postavil pred izbiro. Če ZDA ne bodo uspele ustaviti iranskega jedrskega programa, ga bo ustavil Izrael. Zahodna civilizacija bo propadla, če bo apokaliptični kult v Teheranu razvil jedrsko orožje. Washington si ne more privoščiti, da bi Teheran namesto njega nadziral območje bogato z nafto. Še bolj direkten je novi zunanji minister, ultra desničar Lieberman. Ta je ob prisegi dejal, da Izrael ni z ničemer zavezan mirovnemu procesu iz Anapolisa. Koncesije palestincem niso pot do miru. Če hočeš mir, se moraš pripravljati na vojno. Nova izraelska vlada bo trd oreh za ameriško administracijo, ki za Obamov obisk na Bližnjem vzhodu pripravlja nov predlog za končno rešitev izraelsko-palestinskega vprašanja. Evropska unija je novi vladi zagrozila, da bo omejila gospodarsko in politično sodelovanje z Izraelom, če se ta ne bo hotel dogovarjati o dokončni vzpostavitvi dveh držav in trajnem miru.

EKONOMSKI BOJKOT DELUJE
Anketa Izraelske gospodarske zbornice potrjuje, da neformalen bojkot izraelskih podjetij in njihovih izdelkov zaradi napada na Gazo deluje. 21% anketiranih podjetij je direktno prizadetih. Neformalne akcije potekajo v vseh zahodnih državah, priključile so se mu tudi nekatere univerze v Kanadi in Veliki Britaniji.

VOJNIH ZLOČINOV V GAZI NI BILO
Izraelska vojska je zaključila preiskavo o vojnih zločinih lastnih enot. Pričanja vojakov o tem, da so namerno ubijali civiliste in da so za ta dejanja dobivali navodila od poveljnikov in vojaških rabijev, komisije niso prepričala. Pričanja so le govorice, ki jih ni mogoče potrditi.

IZRAEL V SUDANU
Januarja letos je večje število izraelskih letal s podporo brezpilotnih letal napadla konvoje tovornjakov v vzhodnem Sudanu. Ameriški in izraelski uradni viri trdijo, da so bile tarče napadov pošiljke iranskega orožja Hamasu. Med njimi naj bi bile rakete, ki bi lahko dosegle TelAviv ali Dimono. V treh napadih je bilo ubitih med 40 in 100 ljudi, uničenih je bilo 32 tovornjakov in potopljena ladja v Rdečem morju. Izrael v ustaljeni maniri napadov niti ne potrjuje niti zanika. Sudanske oblasti so 2 meseca molčale, ker so preiskovale incident. Sedaj pravijo, da je ubitih več kot 100 ljudi, med ostanki napadenega konvoja pa niso našli orožja. Del Sudana, kjer se je napad zgodil, je težko dostopna puščava, ki jo v glavnem naseljujejo nomadi. Preko nje potekajo tihotapske poti v Egipt.
Izraelu tovrstne kršitve suverenosti niso tuje. Od svoje ustanovitve je izvedel množico napadov, ugrabitev in atentatov po vsem svetu.

PRIPRAVE NA ATENTAT
Turški mediji poročajo, da je bila v preiskavi proti tajni organizaciji Ergenekon odkrita korespondenca z Mosadom. Ta naj bi nameraval organizirati atentat na premiera Erdogana. Drugače zelo dobri turško-izraelski odnosi so se poslabšali po forumu v Davosu. Erdogan je po vroči debati z izraelskim predsednikom Peresom o Gazi in odvzemu besede s strani voditelja debate protestno zapustil prizorišče.

BRAZILSKI ZID
Mestne oblasti v Riu de Janeiru so začele s postavljanjem zidu okoli favel.
S tem naj bi preprečile njihovo širitev in zavarovali okoliške gozdove, hkrati pa zavarovali ljudi pred gradnjo na nevarnih območjih. Med deževnim obdobjem vsako leto poplave in plazovi porušijo številna barakarska naselja. Mestne oblasti nameravajo zagraditi 19 revnih skupnosti z 11imi kilometri zidu, porušili bodo 550 hiš. Celoten projekt naj bi stal 18 milijonov $. Kritiki ocenjujejo ukrepe kot socialno diskriminacijo, ki kaže globok razkol v brazilski družbi.

ŠEFI LAHKO POSTANEJO TALCI
Jezni francoski delavci Caterpillarjeve podružnice so zaradi nameravanih odpuščanj zasegli 5 vodilnih uslužbencev. Podjetje je nameravalo odpustiti 700 zaposlenih, s sindikatom se ni hotelo pogajati. Predstavniki podjetja so na oba dogovorjena sestanka z delavci pozabili.
Ta mesec so bile v Franciji že tri takšne ugrabitve. Zadrževana so bila vodstva francoskih podružnic 3M, Sonyja in Continentala.

JAPONSKI HIGHTECH BREZDOMCI
Ekonomska kriza je tudi na Japonskem povzročila povečanje števila brezdomcev. Nekateri so našli svoj novi dom v internetnih kavarnah, ki nudijo poceni prenočišče, zadovoljujejo osnovne higienske potrebe, hrano in dostop do interneta. V primeru, da tam stanujejo več kot mesec dni, so upravičeni do začasnega naslova, na katerega dobivajo državno podporo.

Jura Štok

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
3 x komentirano