Vest

HD Vimeo

EU, NATO IN BLATO

Ljubezen med Obamo in Sarkozyjem se je izkazala za precej kratkotrajno. V resnici se oba strinjata le v tem, da se ne strinjata. Francija ne bo pošiljala novih vojaških enot v Afganistan, pomagala bo le ekonomsko in z urjenjem policijskih enot. Obama je tako dobil moralno oporo pri novi strategiji v Afganistanu, dejanskega sodelovanja evropskih držav pri vojaški okupaciji pa ne. ZDA nameravajo v Afganistan poslati dodatnih 21.000 vojakov.

Druga točka razdora je ameriški pritisk na članice EU, da v zvezo sprejmejo Turčijo. ZDA bi jo rade videle kot most med zahodom in islamskimi državami oziroma kot sporočilo muslimanskemu svetu o poštenih namerah Zahoda. Sarkozy, ki je nasprotnik turškega članstva, je bil nedvoumen in direkten. ZDA naj ne vtikajo nosu v evropske notranje zadeve. Problem turškega vstopa ni le v kulturnih in civilizacijskih razlikah. Če bi ta država vstopila v EU, bi postala članica z najštevilčnejšim prebivalstvom. Razmerja moči bi se spremenila, dosedanjim velikim članicam bi se zmanjšala moč. Turškemu vstopu najbolj nasprotujeta Francija in Avstrija, nenaklonjeni sta tudi Nizozemska in Nemčija.

V driblingu za delitev pozicij v vodstvu NATA je Turčija umaknila nasprotovanje imenovanju danskega premiera Rasmussena za novega generalnega sekretarja. Turki so imenovanju nasprotovali, ker se ta ni hotel opravičiti za objave karikatur preroka Mohameda in zaradi tega, ker preko danskega satelita oddaja kurdska televizijska postaja, katere stališča so blizu političnim izhodiščem Kurdske delavske stranke. Kaj je Turčija dobila v zameno? Obljubo, da ji bo pripadlo precejšnje število visokih položajev v NATU, vključno s pomočnikom generalnega sekretarja.

OBAMA ZA SVET BREZ JEDRSKEGA OROŽJA

»Združene države Amerike bodo sprejele ukrepe, ki bodo pomagali ustvariti svet brez jedrskega orožja!« To je osrednje sporočilo ameriškega predsednika izrečeno v Pragi pred skoraj trideset tisoč ljudmi. Kljub univerzalni retoriki o trajnem miru in stabilnosti, vidi nevarnost le v severnokorejskih in iranskih jedrskih ambicijah. Iran mora po ameriški logiki ustaviti vse jedrske in raketne aktivnosti, sicer se bo moral soočiti z mednarodno osamitvijo in jedrsko tekmo na Bližnjem vzhodu. Administracija trdi, da Iran predstavlja grožnjo ne le ZDA, temveč tudi sosedam in Evropi. Administracija zato ne namerava ustaviti gradnje evropskega protiraketnega ščita. Ruska oblast pravi, da morajo ZDA končati s stalnimi grožnjami Iranu z orožjem in sankcijami ter začeti pogajanja. Ta ne bodo ne kratka ne lahka, so pa edini način za normalizacijo odnosov.

Obama je sicer napovedal zmanjšanje vloge jedrskega orožja v obrambi ZDA, pogajanja o novem sporazumu, ki bi nasledil sporazum o zmanjšanju strateškega orožja Start I, ratifikacijo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov v ameriškem kongresu, mednarodno prepoved proizvodnje vsega materiala, ki ga je moč uporabiti za izdelavo jedrskega orožja, ter okrepitev sporazuma NPT o neširjenju jedrskega orožja.
Nepodpisnice tega sporazuma so le štiri države na svetu; Indija, Pakistan, Severna Koreja in Izrael. Indija po ocenah poseduje 70 jedrskih bomb, Pakistan 15, Severna Koreja 2 in Izrael 200.

VOJNA ZA SRCA

Ameriški napadi brezpilotnih letal na plemenska območja Afganistana in Pakistana povzročajo novo humanitarno krizo. Povečana pozornost Obamine administracije na Afganistan in Pakistan se kaže ne le v povišanju števila nedolžnih civilnih žrtev temveč tudi v množici beguncev. V pokrajini Badžaur je pakistansko letalstvo z zemljo zravnalo celotne vasi, prebivalstvo je ostalo brez osnovnih sredstev za preživetje. Po ocenah Visokega komisariata za begunce (UNHCR) je notranje razseljenih vsaj 550.000 ljudi. Gre za uradno prijavljene begunce, ki trenutno bivajo v 11 šotorskih taboriščih. Dejanske številke segajo do milijona ljudi. Agencijam zmankuje sredstev za tako veliko število beguncev. Ti so se na protestu zaradi pomanjkanja hrane, vode in šotorov spopadli s policijo, ki je ob tem ubila dva in ranila 6 protestnikov.

Ameriško obrambno ministrstvo namerava pakistanski vojski v naslednjih petih letih dodeliti dodatne 3 milijarde $ za usposabljanje in tehnično opremo za boj proti gverili. V ta paket sodijo helikopterji, nočni daljnogledi in ostala oprema za pakistanske specialne enote.

Kljub temu, da je na plemenskih območjih kar 100.000 pripadnikov pakistanske vojske, ti niso zmožni preprečiti serije napadov talibanskih plemen.

Predsednik Zardari opozarja, da se Pakistan bori za lasten obstanek, napadi ameriških brezpilotnih letal pa kažejo nezaupanje do naporov pakistanske vojske in neupoštevanje državne suverenosti. Sočasno javnost vidi vojsko čedalje bolj kot podaljšek ameriške politike v regiji in ne pakistanskih državnih interesov.

Po mnenju precejšnjega dela poznavalcev Pakistana in strategov za protigverilsko bojevanje obstaja velika možnost, da se država v naslednjih 6ih do 12ih mesecih povsem zlomi.

OBSODBA ZA PERUJSKEGA TRDOROKCA

V Peruju se je končalo sojenje bivšemu predsedniku Albertu Fujimoriju. Vrhovno sodišče ga je spoznalo za krivega kršenja človekovih pravic, vključno z ugrabitvami in poboji. Gre za delovanje voda smrti La Colina, ki je na pikniku leta 1991 pobil 15 ljudi, naslednje leto pa je ugrabil in ubil 9 profesorjev in študentov. Bivši predsednik je obsojen na 25 let zapora, kar pomeni, da bo preživel preostanek življenja za rešetkami. Postopek proti Fujimoriju je prelomen za Latinsko Ameriko, saj gre za prvi postopek proti nekdanjemu vodji države v lastni državi zaradi kršenja človekovih pravic.

Bivši predsednik nikoli ni imel posebnega posluha za delovanje pravne države, še manj za demokratične postopke odločanja. Leta 1992 je ukinil kongres, zamrznil ustavo in ustanovil tajna sodišča za sojenja upornikom. Konec 90ih je imel status rešitelja države, ker je premagal odporniško gibanje Svetleča pot, ki je državo popolnoma destabiliziralo. Po spremembi ustave leta 2000, ki bi mu dovoljevala potegovanje za tretji mandat, je prišla na dan množica posnetkov o tem, da tajna policija, ki mu je bila direktno podrejena, sodeluje pri podkupovanju in korupciji v državi.

ARABSKI DR. HOUSE-I

Skupina arabskih zdravnikov, od Alžircev do Jordancev, se je odločila, da bo ponovno preiskala primer smrti bivšega palestinskega predsednika Jaserja Arafata, ki je umrl novembra leta 2004. Njegova hitra in nepojasnjena smrt je sprožila množico sumničenj, teorij zarote in političnih obtoževanj. Arafat je umrl v francoski vojaški bolnici zaradi možganske krvavitve, ki jo zdravniki niso znali pojasniti. Arafatova žena ob njegovi smrti ni dovolila obdukcije. Umrli predsednik še vedno velja za narodnega heroja, ki je Palestincem dal glas na svetovnem političnem prizorišču, njegove slike še vedno visijo tako v zasebnih kot javnih zgradbah v Palestini.

AMERIŠKI ZAPORI

V ameriških priporih za emigrante je v zadnjih petih letih umrlo 92 ljudi. 32 ljudi je umrlo v zasebnih zaporih, od teh kar 18 v zaporih zloglasne Corrections Corporation of America, največje zasebne zaporniške družbe. Razlog smrti je največkrat bolezen, kar navaja na sum pomankljive zdravstvene oskrbe. Najmlajši zaradi bolezni umrli je bil star 23 let. Precej emigrantov je naredilo samomor, 6 med njimi se jih je obesilo. Največ umrlih emigrantov je iz Kube, sledijo Mehika, Gvatemala in Honduras.

Jura Štok