Vest

HD Vimeo

VOJNI HUJSKAČI
Izraelski predsednik Šimon Peres je v intervjuju ponovil grožnje z napadom na Iran in na predsednika Ahmadinedžada osebno v primeru, da ZDA ne uspe ustaviti iranskega jedrskega programa. Hkrati je priznal, da Irana ne bodo napadli brez ameriške podpore, še manj pa v nasprotju z ameriško voljo. Nova administracija ni najbolj naklonjena napadu, kar je presenetilo izraelske kroge, ki si prizadevajo za napad dobiti podporo Washintgona. Izrael bi v primeru napada potreboval dovoljenje za prelet Iraka in podporo z dotakanjem goriva.
Zalivske države se bojijo, da bo nova izraelska oblast napadla Iran, same pa se bodo znašle pod iranskim povračilnim ognjem. Zato okoli glavne naftne infrastrukture tiho postavljajo protiraketne sisteme Patriot, visoki predstavniki vojske pa hodijo na posvete v Washington.
Oblast v Teheranu od Varnostnega sveta ZN zaradi Peresovih groženj zahteva uradno obsodbo takšnih izjav, ki kršijo mednarodno pravo in ustanovno listino Združenih narodov.

VELIKA ZMAGA NAD PIRATI
Ameriška mornarica je dosegla pomembno zmago v boju s somalijskimi pirati.
S tremi streli je ubila 3 najstnike, stare od 17 do 19, v rešilnem splavu, ki ga je za sabo vlekel ameriški rušilec. Četrti pirat, 16 letnik, se je predal že prej, ker se je poškodoval v prerivanju s kapitanom ugrabljene ladje. Zlo je znova premagano!
Pravo piratstvo se dogaja drugje. Po ocenah Združenih narodov v somalijskih teritorialnih vodah letno tuje ribiške ladje nalovijo za 300 milijonov dolarjev rib, škampov in jastogov. Evropske in azijske ladje v teritorialne vode še vedno, torej že okoli 20 let, odmetavajo sode z strupenimi odpadki; od kemikalij, svinca, živega srebra in kadmija do radioaktivnih izotopov. Takšno piratiziranje se splača, strošek odmetavanja odpadkov v somalijske teritorialne vode je za Evropejce ocenjen 8$ na tono. Domača oskrba za tovrstne odpadke bi stala okoli 1000$. Za še vedno ugrabljeno ukrajinsko ladjo z vojaško opremo pirati zahtevajo 8 milijonov dolarjev, denar naj bi porabili za čiščenje obale.
Ni čudno, da kar 70% Somalijcev podpira piratstvo kot sredstvo varovanja teritorialnih voda. Še manj je nenavadno, da so poskušali sklatiti letalo z ameriškim kongresnikom.
Ameriško obrambno ministrstvo razmišlja, da bi zlo uničili pri koreninah. Namesto iskanja piratov na morju bi napadli njihove baze na kopnem. Somaliji bi pomagali še s pomočjo pri ustanovitvi varnostnih sil in obalne straže. Humanitarna pomoč za 9 milijonov ljudi, ki 18 let poznajo le vojno in lakoto, ni predvidena.

NOVI AMERIŠKI PREDSEDNIK AFGANISTANA
Ameriška ambasada v Kabulu je pozvala tri predsedniške kandidate, da se umaknejo iz predvolilne tekme in s tem povečajo možnost zmage Alija Ahmada Džalalija nad Hamidom Karzaijem, ki je padel v nemilost pri osvoboditeljih. Odstopljenim kandidatom bi Američani v zameno ponudili visoke položaje v naslednji vladi.
Džalali, bivši minister za notranje zadeve, je ameriški državljan, afganistanski pa ne. Njegova kandidatura je v nasprotju s členi ustave, ki dovoljujejo predsedniško kandidaturo le afganistanskim državljanom, dvojnega državljanstva ne omogočajo.
Za predsedniški položaj se potegujeta še dva »američana«: Zalmaj Kalilzad, bivši ameriški ambasador v Afganistanu, Iraku in Združenih narodih, in Ašraf Ghani, bivši finančni minister. Oba posedujeta le ameriško državljanstvo, afganistanskega pa ne.

KOLUMBIJSKI TRENUTEK RESNICE
Parlamentarni obisk sedmih britanskih laburističnih poslancev, vključno z nekdanjim obrambnim ministrom, in desetih predstavnikov sindikatov iz ZDA, Kanade in Velike Britanije v Kolumbiji je prinesel precej šokantne zaključke. Namen obiska je bil preveriti obtožbe o sodelovanju vlade pri kršenju človekovih pravic.
V zaključnem poročilu pred kolumbijskim kongresom je delegacija vlado Alvara Uribeja in državni represivni aparat obtožila sodelovanja pri zločinih proti človeštvu. Zakaj tako močna sodba?!
Država ne le podpira delovanje desničarskih paravojaških enot, ščiti jih tudi v sodnih postopkih. Izven spopadov je bilo leta 2006 ubitih 1300, leta 2007 1400 civilistov. Kar 1200 ubitih ljudi je bilo proglašenih za gverilce, čeprav to niso bili. Samo v prvi polovici leta 2008 je znotraj države 270.000 novih beguncev, kar je 41% povečanje. Le 8% vseh umorov se konča z obsodbo storilcev. Namesto boja proti kriminalu država raje zapira sindikaliste, politično opozicijo, indijanske voditelje in borce za človekove pravice. Leta 2002 je bilo ubitih 184 sindikalnih predstavnikov.
Delegacija je pozvala svoje države k takojšnji zamrznitvi vse vojaške in politične podpore kolumbijski vladi. Pogodbe o prosti trgovini ne smejo priti v veljavo preden država ne bo preverljivo spoštovala človekovih in delavskih pravic. Sočasno so sporočili namero, da bodo objavili seznam vseh multinacionalk, ki sodelujejo pri kršenju teh pravic.
Situacijo v državi spremljajo tudi tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu.
Kolumbija je tretja največja prejemnica ameriške vojaške pomoči, presegata jo le Izrael in Egipt. Pomoč Velike Britanije tesno sledi ameriški. Ker nova ekvadorska oblast Američanom ni podaljšala pogodbe za najem vojaške letalske baze Manta, se bodo ti najverjetneje preselili v Kolumbijo.

PREVENTIVA JE BOLJŠA OD KURATIVE
Ob vsej predvolilni in povolilni retoriki o spremembah ameriške domače in zunanje politike, se administracija Baraka Obame oklepa Bushevih zakonov in predsedniških ukazov, ki jim je pred izvolitvijo nasprotovala. Zakaj gre?!
Za prisluškovanje in možnost tožb proti obveščevalnim agencijam in komercialnim družbam, ki jim to omogočajo. Ministrstvo za pravosodje onemogoča sodne postopke proti nelegalnemu prisluškovanju, sklicuje se na zaščito državnih skrivnosti in nemoteno delovanje države pri varovanju državljanov. Pri tem ne gre le za prisluškovanje konkretnim ljudem, temveč vsemu telefonskemu in internetnemu prometu. Država in vpletene družbe morajo imeti imuniteto pred tožbami državljanov. Nadaljevanje sodnih postopkov bi povzročilo ogromno škodo varnostnim interesom države. Ob tem ne gre zanemariti poslovnih interesov podjetij, ki dobavljajo prisluškovalno in sledilno opremo. Navkljub krizi bodo varnosti na ameriških domačih tleh dodeljene nove milijarde dolarjev.

Jura Štok