Tito dobil avenijo
Ljubljana kljub protestu MSi ponovno z ulico po Josipu Brozu.Ljubljanski mestni svet je ob obstrukciji svetnikov SDS s 24 glasovi za in štirimi proti podprl predlog o poimenovanju severne mestne vpadnice po Josipu Brozu Titu. Titova cesta bo potekala od krožišča pri Plečnikovih Žalah po trasi novo načrtovane severne vpadnice preko tomačevskega krožišča do križišča z Zasavsko in Dunajsko cesto v Črnučah. Predstavniki Mlade Slovenije (MSi), podmladka NSi, so županu Zoranu Jankoviću pred sejo predali 5094 podpisov proti poimenovanju ulice po Titu in zahtevali umik točke s seje mestnega sveta. Mladi forum SD pa je županu predal Titovo sliko in izrazil podporo poimenovanju ulice po Titu. Župan je pred sejo dejal, da se bodo o poimenovanju odločili mestni svetniki na seji. “Sam pa podpiram, da se v Ljubljano vrne Titova ulica,” je dodal.
Titov vrtiljak pred Magistratom (za sladokusce):
Predlog za poimenovanje ceste po pokojnem jugoslovanskem predsedniku Titu je komisija za poimenovanje naselij in ulic sprejela soglasno, je povedal predsednik komisije Peter Božič (Lista Zorana Jankovića). Pomisleke je po njegovih besedah izrazil le podpredsednik komisije Janez Moškrič (SDS), ki pa se je glasovanja vzdržal. Vodja svetniške skupine SDS Dimitrij Kovačič je v razpravi pred napovedjo obstrukcije dejal, da gre za vsiljevanje Titove ceste nekomu, ki tega ne želi oziroma ki mu s tem povzročajo bolečino. “Svojcem žrtev povojnih pobojev se v Ljubljani vsiljuje poimenovanje po človeku, ki je odgovoren za te poboje,” je poudaril. Po Kovačičevih besedah bodo s tem sklepom zelo hudo prizadeli svojce žrtev pobojev. Predlog je izrazito ideološka in politična tema, je dejal Kovačič.
Ignac Polajnar (NSi) je kot temeljno vprašanje izpostavil, “zakaj tak predlog v tem času, ko v Sloveniji odkrivamo posledice povojnih množičnih pobojev”. Po njegovih besedah ni spodobno, da v enem zamahu poimenujejo ulico po Titu. To ni politično modro, je prepričan Polajnar, ki je ocenil, da gre za obujanje izgubljenih iluzij. “Kriza ni le gospodarska, ampak tudi moralna in politična in tako je ne bomo rešili,” je dejal Polajnar, ki s ne želi, da bi bil to začetek novega ideološkega in političnega boja. Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije) je predlagal, da se po Titu poimenuje del Tivolske ceste od Gosposvetske do Slovenske ceste. Nasprotovanje predlogu pa je iz vrst svetnikov Liste Zorana Jankovića izrazil le Bogomir Gorenšek. Kot je dejal, ni potrebe ponovno razburjati ljudi. Božič je v razpravi povedal, da so bili na tehtnici na eni strani izročilo, zgodovina in identiteta, na drugi strani pa “politični vrišč” in pri njem je prevladalo prvo.
Za poimenovanje ceste po Titu se je zavzel tudi svetnik DeSUS Aleš Kardelj, ki je kot primer navedel, da imajo vse bivše jugoslovanske republike ulice in trge, poimenovane po Titu. Kot je dejal, se ob ukinitvi imena Titova cesta leta 1991 niso vprašali, komu so s tem povzročili bolečino. Metka Tekavčič (SD) je napovedala podporo osnutku odloka, ki med drugim predvideva ime Titova cesta. Kot je dejala, je bila leta 1991 ob ukinitvi imena deležna žalitev in podtikanj. Po njenih besedah je bila napaka narejen takrat in ne danes. Franc Slak (NSi) pa županu zameri, ker bodo s poimenovanjem ceste po Titu povzročili bolečino. Ljudje so se po njegovih besedah spet začeli ločevati. “Neodgovorna je taka diskusija v času gospodarske krize,” je dejal Slak.
V Ljubljani je že bila Titova cesta, 8. oktobra 1991 pa so del te ceste preimenovali v Slovensko, del pa v Dunajsko cesto. Tako je ostalo do današnjih dni, ko komisija za poimenovanje naselij in ulic mestnemu svetu predlaga ponovno poimenovanje po pokojnemu predsedniku SFRJ. “Zgodovinske resnice so napisane v različnih zgodbah, vendar pa se zgodovinskega imena in poimenovanja po taki osebnosti ne bi smeli izogibati,” piše v gradivu. Osnutek odloka o določitvi imen in potekov ulic na območju Mestne občine Ljubljana (MOL), ki ga je mestni svet sprejel na današnji seji, prinaša preimenovanje dela Tivolske ceste v Bleiweisovo cesto, preimenovanje dela Štajerske in novega dela mestne cestne vpadnice v Titovo cesto, preimenovanje Industrijske ceste in določitev poteka ulice v Ambrožič Novljanovo ulico ter določitev nove ulice, imenovane Zdravstvena pot.
Mestni svet je soglasno sprejel osnutek odloka o določitvi imen in potekov ulic na območju MOL v nakupovalnem središču BTC City. Nova imena ulic so Ameriška, Francoska, Italijanska, Hrvaška, Moskovska in Španska ulica, nova imena trgov pa sta Latinski trg in Aleja mladih.
Denis Sarkić
bravo!
upam, da bo to izučilo NSijevce in ostale… bolj bodo stegovali jezik proti Titu bolj jih bodo dobili po prstih…
če bi bili tiho in svoje neumnosti obdržali zase, danes ne bi bilo preimenovanja…
božja kazen ;)
prva bitka je dobljena,
druga bo dokončna zmaga:
ljubljana bo TITOGRAD
no!
lep odgovor levakov na odkritje titovih žrtev v barbara rovu!
namesto da bi se v imenu tita opravičili svojcem žrtev se jim gredo na takle način posmehovati.
primitivci! na kozlanje mi gredo!
http://www.anajud.eu/index.php?menuId=20
Judeževa debela hornača spet neki pametuje, pol pa še komenterat ne pusti, da je ne bi kdo preveč užalil. Očitno je spet ni noben dober naflodru.
To je hoja s hrbtom naprej in s pogledom v preteklost.
Da se odvrača pozornost od tega, da z veliko hitrostjo drvimo v najglobljo krizo, ki ji ta politika, ki se ukvaraja le sama s seboj in z porazdelitvijo fevdov, ni kos, pridejo prav vsakršne igre brez hruha.
Pogled v preteklost ?
Kaj pa 20 let nostalgije domobranstva in poizkusi restavracije
srdnjevške-kato-diktature ?
A to so bili pogledi v prihodnost ?
boli me k….
@drekec pekec
In kaj je Ana napisala tako napačnega? Pa tvojega bednega in nesramnega komentarja res ne rabi. Pojdi ploskat Jankoviću in Božiću.
http://www.anajud.eu/index.php?menuId=20&year=2008&month=10
Žalostno za Slovenijo!!!!!
Komu naj se mi “levaki” opravičujemo, velika večina teh izdajalcev v rovih si še za kroglo v glavo ni zaslužila. Naj bo to v opomin za vse večne čase, kaj se zgodi z izajalci, okupatorjevimi plačanci, ki izdajo svoj lastni narod, pa naj bodo ti levi, desni, sredinski, upokojenški,…..
Za tistih 0.000001% nedolžnih v rovih pa se jaz tukaj vsem javno opravičujem, za morebitno napako mojih-naših prednikov, kot tudi pričakujem javno priznanje vseh udeležencev in potomcev kvizlingov, da končno enkrat javno priznajo svojo zmoto(jaz bi jim v tem primeru odpustil), ko pa gledam komentarje raznih domobranskih Stanovnikov, mi gredo lasje pokonci. Ampak bodimo realni, povojni na teritoriju cca 200.000 izajalcev, kako izpeljati za takšno množico pravično sojenje in jih med potokom sojenja nekje zapreti, mi z logističnega vidika ni jasno, zato je likvidacija bila edina realna, za uničenje potencialnih agresorjev Jugoslavije.
Pomenovanje ulice po Titu se mi z zgodovinskega stališča zdi popolnoma primerno, nebi me motilo tudi če bi bilo kakšno Ljubljansko smetišče poimenovano recimo Rupnikovo smetišče in bi služilo kot opomin za bodoče generacije, tudi to potrebujemo.
gašperćek, drek smrdljivi.tvoji predniki in člani tvoje krvave stalinistične familije so kat kaže s krampi , macolami in lopatami sodelovali pri brutalnem morjwenju un zahrbtnem ubijanje sobratov-slovencev.Cvri se v stalinističnem peklu. imbecil in retardiranec.
♥Denisarkić♥
Gašper, potem je bilo partizanov 300 000?
Gašper pravi:
21. april, 2009 ob 10:37
Komu naj se mi “levaki” opravičujemo, velika večina teh izdajalcev v rovih si še za kroglo v glavo ni zaslužila. Naj bo to v opomin za vse večne čase, kaj se zgodi z izajalci, okupatorjevimi plačanci,
Bravo Gašper.V svoj gašperček o slavni SLOVENSKI narodnoosvobodilni vojski dodaj še spodnja dejstva
Na tem mestu navajam le nekaj primerov, iz katerih je razvidno, kako so Srbi prevzemali v svoje roke poveljevanje v slovenskih parizanskih enotah. Seznam ni popoln, navedeni so le primeri, ki jih je bilo mogoče povzeti iz objavljenega gradiva.
1.) Šaranović Milovan: komandant prve operativne cone (Dolenjska) od 7. decembra 1942 do 23. maja 1943;
načelnik glavnega štaba od 23. maja 1943 do 30 julija 1943.
2.) Jovanović Zdravko: načelnik štaba druge operativne cone (Notranjska ) od ustanovitve 11. decembra 1942 do 3. februarja 1943.
3.) Tonasković Rajko: načelnik štaba Gubčeve brigade od 12. januarja 1943 do 30. marca 1943; komandant 15. divizije od sredine avgusta 1943 do 3. oktobra 1943; komandant 7. korpusa od 3. oktobra 1943 do 10. aprila 1944.
4.) Kilibarda Mile: načelnik štaba 14. divizije od 3. oktobra 1943 do 25. februarja 1944; komandant 4. operativne cone (Štajerska) od 25. februarja 1944 do 23. julija 1944; namestnik komandanta 7. korpusa od 9. septembra 1944 do 3. oktobra 1944; načelnik štaba 7. korpusa od 10. novembra 1944 do 15. maja 1945.
5.) Dapčević Milutin: načelnik štaba 3. operativne cone (Alpska) od novembra 1943 do 22. decembra 1943;
načelnik štaba 9. korpusa od 22. decembra 1943 do 4. marca 1944.
6.) Popivoda Pero: načelnik štaba Tomšičeve brigade od 2. dec. 1942 do 24 junija 1943; komandant 2. operativne cone (Gorenjska) od 24. junija 1943 do 4. avgusta 1943; načelnik štaba 14. divizije od septembra 1943 do 3. oktobra 1943; komandant 15. divizije od 3. oktobra 1943 do 17. decembra 1943; komandant 31. divizije od 21. decembra 1943; komandant 7. korpusa od 10. aprila 1944 do3. oktobra 1944, nato poslan v vrhovni štab.
7.) Jevtić Predrag - Dragan: namestnik komandanta Gubčeve brigade od 3. novembre 1942 do 12. januarja 1943;
komandant 3. bataljona Šercerjeve brigade od marca 1943 do maja 1943; namestnik komandanta 1. operativne cone (Dolenjska) od 23. maja 1943 do 13. julija 1943; komandant 15. divizije od 13. julija 1943 do 30 julija 1943.
8.) Božović Radomir - Raco: namestnik komandanta 2. bataljona Tomšičeve brigade od decembra1942 do 12. januarja 1943; komandant 2. bataljona Tomšičeve brigade od 12. januarja 1943 do maja 1943; komandant 12. brigade od 24. septembra 1943 do 20. decembra 1943; namestnik komandanta 15. divizije od 20. decembra 1943 do 9. februarja 1944; načelnik štaba 15. divizije od 9. februarja 1944 do 23 junija 1944; namestnik komandanta 15. divizije od 23. junija 1944 do 9. avgusta 1944.
9.) Ignjatović Radojica - Grnjica: načelnik štaba Bazoviške brigade od 1. oktobra 1943 do 22.oktobra 1943; načelnik štaba 30. divizije od 22. oktobra 1943 do 19. novembra 1943.
10.) Brajović Petar - Pero: komandant 2. bat. Gubčeve brigade od 20. februarja 1943 do 30.marca 1943;
načelnik štaba Gubčeve brigade od 30. marca 1943 do 12. septembra 1943; komandant 15. divizije od 15. septembra 1943 do 3. januarja 1944; komandant 18. divizije od 1. januarja 1944 do 12. januarja 1944; načelnik štaba 18. divizije od 12. januarja 1944 do 21. marca 1944; komandant 18. divizije od 21. marca 1944 do 23. junija 1944; načelnik štaba 4. operativne cone (Štajerska) od 23. julija 1944 do 15. maja 1945.
11.) Došenović Mičo: načelnik štaba 14. divizije od 16. julija 1944 do 15 maja 1945.
12.) Vojnović Aleksandar - Vojin: načelnik štaba 18. divizije od 30. novembra 1944 do 10. februarja 1945;
namestnik komandanta 15. divizije od 10. februarja 1945 do 15. maja 1945.
13.) Čubrić Mile: komandant 2. Bataljona Gubčeve brigade od 30. marca 1943 do 25. avgusta 1943; namestnik komandanta Gubčeve brigade od 25. avgusta 1943 do 14. septembra 1943; namestnik komandanta 18. divizije od 12. januarja 1944 do 21. marca 1944; načelnik štaba 18. divizije od 21. marca 1944 do 23. junija 1944; namestnik komandanta 18. divizije od 23. junija 1944 do 26. julija 1944; komandant posebne oficirske šole.
14.) Marjanović Ratko: namestnik komandanta Gradnikove brigade od 30. novembra 1943 do 15. marca 1944;
komandant Bazoviške brigade od 14. septembra l944 do 10. oktobra 1944; komandant Gradnikove brigade od 20. marca 1944 do 18. septembra 1944.
15.) Šorović Danilo: komandant Gradnikove brigade od 26. aprila 1943 do 4. novembra 1943.
16.) Vidačić Nikola: načelnik štaba Bazoviške brigade od 22. oktobra 1943 do 12. novembra 1943; načelnik štaba 30. divizije od začetka januarja 1944 do konca, januarja 1944; komandant Bazoviške brigade od 2. julija 1944 do 14. septembra 1944.
17.) Marjanović Aleksandar - Leko: komandant 2. bataljona Gubčeve brigade od 12. januarja 1943 do 20. januarja 1943; namestnik političnega komisarja 15. divizije od 3. oktobra 1943 do 9. februarja 1944.
18.) Dukić Nikola: načelnik štaba 30. divizije od 9. marca 1945 do 7. maja 1945.
19.) Vukadinović Dušan: načelnik štaba Gradnikove brigade od 2. marca 1945 do 28. marca 1945; komandant Vojkove brigade od 28. marca 1945 do konca vojne; politični komisar 1. bataljona Gradnikove brigade.
20.) Knežević Vladimir - Volodja: politični komisar 2. čete 3. bataljona Tomšičeve brigade - avgusta 1942; politični komisar 1. bataljona Tomšičeve brigade - marca 1943; komandant l. Soške brigade leta 1943; komandant 17. brigade Simona Gregorčiča leta 1943; prvi komandant Novega Mesta.
21.) Jovanović Svetolik - Mito: namestnik komandanta Gradnikove brigade od 18. septembra 1944 do 20. decembra 1944; bil je spremljevalec Šaranovič Milana.
23.) Popović Vuko: komandir minersko-sabotažne čete v Goriških Brdih leta 1944.
24.) Srdić Simon: komandant 2. bataljona Prekmurske brigade leta 1945.
25.) Vučinić Djoko: namestnik komandanta 2. bataljona Tomšičeve brigade - maja 1945; bil je tudi v tem štabu.
26.) Radulović Branko: politični komisar 2. bataljona Gubčeve brigade od 14. julija 1943 do 10. septembra 1943; politični komisar 3. bataljona Gubčeve brigade od 5. septembra 1943 do 22. oktobra 1943 in od 2. januarja 1944 do 12. febbruarja 1944; politični komisar Gubčeve brigade od 12. februarja 1944 do 20. marca 1944; namestnik. politkomisarja Kokrškega bataljona od 16. novembra 1944 do 8. januarja 1945; namestnik komandanta Kokrškega 3. bataljona od 8. januarja 1945 do 26. marca 1945; komandant 3. bataljona Kokrškega odreda od 26. marca 1945 do 12. maja 1945; v NOV je bil že od 15. avgusta 1941.
27.) Kubić Nikola: v Šercerjevo brigado je prišel za bataljonskega in četnega starešino; bil je gojenec posebne oficirske šole pri vrhovnem štabu NOV in POJ iz Srbije.
28.) Beslać Mirko: isto kot Kubič Nikola.
29.) Dedeić Boško - Pope: komandant 3. bataljona Bazoviške brigade od 2. marca 1944 do 18. marca 1944; namestnik komandanta 3. bataljona Bazoviške brigade od 18. marca 1944 do 10. maja 1944; bil je tudi spremljevalec Šaronović Milana.
30.) Vukša Jovo: načelnik štaba 12. brigade od 16. decembra 1943 do 10. januarja 1944.
31.) Perović Radoje: namestnik komandanta 12. brigade od 26. septembra 1944 do 8. januarja 1945; načelnik štaba 12. brigade od 8. januarja 1945 do 18. februarja 1945.
32.) Badovinac Ilija: namestnik komandanta Šlandrove brigade od 1. septembra 1943 do 22. septembra 1943; namestnik komandanta 12. brigade od 24. septembra 1943 do 26. novembra 1943.
33.) Alfirević Petar - Pero: namestnik komisarja Vojkove brigade od 8. januarja 1944 do 9. marca 1944; namestnik komisarja Prešernove brigade od 9. marca 1944 do 20. oktobra 1944.
34.) Karapadža Branko: komandant Prešernove brigade od 6. oktobra 1943 do 26. oktobra 1943; namestnik politkomisarja 31. divizije od 26. oktobra 1943 do sredine februarja 1944.
35.) Latinović Djuro: komandant štaba l. bataljona Gradnikove brigade leta 1944.
36.) Vojnović Milan: namestnik komandanta Gubčeve brigade od 1. februarja 1945 do 15. maja 1945.
37.) Dukić Mirko: načelnik štaba Vojkove brigade od 6. maja 1944 do 20. maja 1944; namestnik komandanta Vojkove brigade od 20. maja 1944 do 3. sept. 1944.
38.) Nenezić Ljubo: načelnik štaba Vojkove brigade od 3. septembra 1944 do 20. septembra 1944.
39.) Gliša Radomir - Raco: komandant Bazoviške brigade od 20. decembra 1943 do 2. marca 1943; komandant 30. divizije od 4. marca 1944 do 29. aprila 1944; komandant Bazoviške brigade od 3. maja 1944 do 15. junija 1944; načelnik štaba 18. divizije od 10. februarja 1945 do 15. maja 1945.
40.) Perović Radivoje: načelnik štaba Bazoviške brigade od 12. novembre 1944 do 14. marca 1945.
41.) Vukčević Vaso: načelnik štaba Bazoviške brigade od 15. marca 1944 do 10. julija 1944; operativni oficir v Bazoviški brigadi.
42.) Isaković Rade: načelnik štaba Bazoviške brigade od 3. oktobra 1944 do 10. oktobra 1944; operativni oficir v Bazoviški brigadi.
43.) Ibraimović Ibro: komandant Bazoviške brigade od 10. oktobra 1944 do 7. marca 1945; komandant 2. bataljona Gradnikove brigade.
44.) Jovanović Milan: namestnik komandanta Bazoviške brigade od 1. junija 1944 do 1. julija 1944; komndant l. bataljona Bazoviške brigade .
45.) Dabanović Mitar: namestnik komandanta Bazoviške brigade od 1. avgusta 1944 do 14. septembra 1944;
komandant 1. bataljona Bazoviške brigade.
46.) Ignjatović Anatolij: namestnik komandanta Bazoviške brigade od 3. januarja 1945 do 2. maja 1945;
komandant 2. bataljona Bazoviške brigade; namestnik komandanta 2. bataljona Bazoviške brigade.
47.) Popović Svetislav: pomočnik politkomisarja Bazoviške brigade od 30. oktobra 1944 do 18. decembra 1944;
komandant 4. bataljona Bazoviške brigade; sekretar SKOJ-a.
48.) Stojanović Miladin: komandant 1. bataljona Bazoviške brigade; namestnik komandanta 1. bataljona Bazoviške brigade.
49.) Djenadija Sreten: komandant 2. bataljona Bazoviške brigade.
50.) Raisović Boris: komandant 2. bataljona Bazoviške brigade; komandant štaba 2. bataljona Bazoviške brigade.
51.) Mijić Dušan: komandant 3. bataljona Bazoviške brigade.
52.) Terzić Bogdan: komandant 3. bataljona Bazoviške brigade.
53.) Pavlović Velislav: namestnik komandanta 1. bataljona Bazoviške brigade.
54.) Ataklilović Džuvad: načelnik štaba 2. bataljona Bazoviške brigade.
55.) Viktorović Mihael: komandant 1. čete 2. bataljona Bazoviške brigade.
56.) Nikolajević Bruno: komandant 2. čete Bazoviške brigade.
57.) Filipović Aleksej: komandant 3. čete 2. bataljona Bazoviške brigade.
58.) Kajunović Nazar: komandant 4. čete 2. bataljona Bazoviške brigade.
59.) Jukić Drago: načelnik štaba 3. bataljona.
60.) Zurić Rastimir: operativni oficir v Bazoviški brigadi.
61.) Armić Zdenka Kidrič: šef VOS-a za Slovenijo.
62.) Vukčević Blažo: šef operativnega odseka Gradnikove brigade.
63.) Peraić Vladimir - Planin: komandant 1. Kokrškega bataljona od 27. avgusta 1944 do 6. oktobra 1944; namestnik komandanta 2. Kokrškega bataljona od 5. oktobra 1944 do 20. oktobra 1944; komandant 1. bataljona Kokrškega odreda od 20. oktobra 1944 do marca 1945.
64.) Božić Lazo - Vuk: komandant 2. bataljona 15. brigade od 28. septembra 1943 do 2. novembra 1943; komandant 1. bataljona 15. brigade od 2. novembre 1943 do 20. januarja 1944; načelnik štaba Šlandrove brigade od srede marca 1944 do srede aprila 1944.
65.) Djordjević Branko - Jure: politkomisar 2. bataljona Kokrškega bataljona od 27. avgusta 1944 do 30. avgusta 1944.
66.) Bratković Peter - Zvonko: politkomisar 2. bataljona Kokrškega odreda od 30. avgusta 1944 do 10. oktobra 1944; politkomisar 2. Kokrškega odreda od 10. oktobra 1944 do 12. maja 1945.
67.) Svoboda Velimir: komandant 2. bataljona Kokrškega odreda od septembra 1944 do konca 1944.
68.) Čakarević Milenko: komandant zaščitnega bataljona 15. divizije od 20. septembra 1944 do 28. marca 1945;
komandant l. bataljona 15. brigade od 18. aprila 1945 do 10. maja 1945.
Vsi našteti so bili Srbi ali Črnogorci. Prevzemali so pristojnosti nad slovensko NOV. Prva slovenska divizija je tako postala štirinajsta, druga pa petnajsta jugoslovanska divizija. Srbizacija slovenske narodno-osvobodilne vojske je potekala tako hitro, da si je že leta 1943 jugoslovanski vrhovni štab prilastil tudi poviševanja prav vseh oficirjev slovenske NOV. Izvršni odbor OF je bil neprijetno presenečen, ko je izvedel, da bo samo jugoslovanski vrhovni štab imenoval člane slovenskega glavnega štaba.
SD zapravlja zaupanje volilcev:
http://www.youtube.com/watch?v=pHuxjR_g72U
@obama
In kaksno ima to povezavo s trenutno temo? Ce so samo srbski priimki v tvoji glavi argument na vsako temo, potem je cas da malo razmislis.
@obama
In kaksno ima to povezavo s trenutno temo? Ce so samo srbski priimki v tvoji glavi argument na vsako temo, potem je cas da malo razmislis.
..no,pa nadaljujmo,če niste kapirali
Srbsko vodstvo ni postavljalo samo svojih oficirjev na najbolj pomembna mesta v slovenski NOV, temveč je poskrbelo tudi za likvidacije najbolj uglednih slovenskih partizanskih patriotov in komandantov. Navajam nekaj primerov:
1.) Jože Lemut – Saša: poveljnik 1. prvega primorskega bataljona Simona Gregorčiča, likvidiran 18.avgusta 1942 pri Kromberku.
2.) Tone Tomšič: organizacijski tajnik KPS; do njegove aretacije je prišlo po izdaji partijske kurirke; ustreljen je bil 21. maja 1942.
3.) Ljubo Šercer: komandant Krimskega bataljona; Italijanom ga je izdal VOS-ovec; ustreljen je bil 22. decembra 1941.
4.) Maks Rejec – Mladen: tigrovec; med prvimi organizatorji partizanskega gibanja v Baški dolini in na Šentviški planoti; konec julija 1943 ga je VOS ubila v Prodih pri Knežkih Ravnah.
5.) Anton Majnik: tigrovec; udeleženec prvega spopada z okupatorjem na Mali gori, 16. maja 1941; eden prvih partizanov; bil je v Ribniški četi in so ga pod vodstvom Filipa Tekavca ves čas odrivali; ustreljen je bil 21. novembra 1943 sredi Ribnice.
6.) Janko Premrl – Vojko: tigrovec; eden prvih partizanskih komandantov; ustreljen je bil 16. februarja 1943 v Idrijski Beli, umrl 24. februarja 1943; da zakrijejo svoj zločin, so ga tik pred smrtjo imenovali za komandanta 5. primorske brigade.
7.) Jože Srebrnič: že pred vojno je sodeloval z organizacijo TIGR; ko je bil na poti na konferenco na Laznah, kjer bi predstavil zgodovino in avtohtonost Slovencev, so ga VDV-jevci likvidirali, ko je s čolnom prispel čez Sočo.
8.) Jože Peršolja – Filip: pionir narodno-osvobodilnega gibanja v Goriških Brdih in Beneški Sloveniji; sekretar zahodno primorskega okrožja; likvidirali so ga VDV-jevci, ravno tako kot Srebrniča; poleg njiju so likvidirali še Jožeta Krajca – Žaklja, španskega borca, inštruktorja pokrajinskega komiteja KPS, in Krivec Venčeslava.
9.) Franc Rozman – Stane: španski borec, komandant generalštaba NOV in POS; likvidiral ga je osebno Arso Jovanović novembra 1944 v Črnomlju.
10.) Ferdo Kravanja - Peter Skalar: tigrovec; udeleženec prvega spopada z okupatorjem na Mali gori, 16. maja 1941; eden prvih organizatorjev partizanstva na Pprimorskem; sekretar Zahodno primorskega okrožja; likvidiran s strani VDV-jevcev 10. oktobra 1944 v Paljevem.
Treba je razumeti, da je VOS in kasnejša VDV dobivala direktive za likvidacije od srbske KOS, a je žal vse arhive, v katerih so bili dokumenti o pobojih slovenskih komandantov in drugih partizanov, sežigala srbska podrepnica Lidija Šentjurc, ki so ji vsled tega rekli Piromanka
@uničevalec….
in pri vsem tem so falili tebe. škoda.
… pa 27. april? Dovoljenje za shod že mate?
A ni vsaj spodnji seznam mal prirejen, interpretacije dejstev so malčk sporne, bi reku.
Kaj pa npr. vir glede Vojka, prosim; Plemeniti ne šteje ;)
Kot sem že večkrat povedal
BALKAN RULES!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Gašper pravi:
21. april, 2009 ob 10:37
TI SI SRAMOTE CELOTNE EVROPE - VRNI SE V AZIJO!!!!!
uničevalec rdečuhov, ti bi uničeval rdečuhe, nad uničevanjem beluhov si pa iskreno ogorčen…?
hahahahaha…revček..
uničevalec rdečuhov,
moji predniki niso sodelovali pri povojnih pobojih, so pa ob koncu vojne v bojih pri Poljani, kjer se kvizlinške enote niso hotele predati, kjlub temu da je bil že razglašen konec 2. svetovne vojne in v tem ne vidim kaj spornega, pozivali so jih k predaji, po neuspešnih poskusih pa napadali z granatami s hribov in baje je bil res masaker. Moji sorodniki, med njimi je bil tudi župnik nikoli v pratizanih niso občutili nobenega naslilja srbskih partizanov nad slovenskimi, so pa večkrat pripovedovali, kaj so na Dolenjskem delali domobranci.
Sploh pa ne vem, kaj ima vse to zveze s Titovo ulico. Tito in vsi jugoslovanski partizani so zaslužni, da danes ne govorimo nemško oziroma italijansko na tem področju, zato si vsekakor zasluži svojo ulico v vsaki prestolnici na področju bivše Jugoslavije, saj naj bi vse nekdanje republike temeljile na NOB-u. Če smo vsi tolerirali preimenovanje Brnika, potem tudi vi potorpite s Titovo ulico. Sicer pa bo možnost preimenovanja ob naslednji zamenjavi mestnih svetnikov, aktualni mestni svetniki so bili demokratično izvoljeni, zato spoštujte njihove odločitve, očitno se večina Ljubljančanov strinja z njihovim početjem.
Lep pozdrav, do naslednjih lokalnih volitev. Smrt fašizmu, svoboda narodu!
@ OBAMA
Seznam je terba .dopolniti:
11.) Pohorski bataljon, padel 8.1. 1942, izdajalec neznano znan,
12.) Karel Destovnik Kajuh, 1944, zadela ga je krogla s tehnično napako, da je streljala nazaj.
super simpatična mlada SD-jevka..:)
in sledi ji super goveji jodlar.
@ GAŠPER
O sebi , ideologiji, ki ji pripadaš in o svoji politični opciji si povedala vse, prav vse.
Te res ni prav nič sram in ali sploh veš, kaj govoriš.
Zaradi takih, kot si ti in zaradi tebi podobnih se bojim prihodnosti, ker ste v stanju ponoviti barbarstvo svojih ideoloških prednikov.
Boga prosi za pamet in kakega koristnega dela se loti!
Mladi lobotomiranci!!!
Ubogi kulturni reveži!!
Sramota!!
Naj gredo v Severno Korejo jebat politkomisarje.
Naj se skrivajo in naj ne hodijo preveč okoli!!!
@MANIFESTO,
v kolikor bi nekdo začel delovati proti Slovenskemu narodu, Slovenskemu jeziku, Slovenski kulturi, Slovenski zemeljski celovitosti, absolutno DA, za razliko od nekaterih.
Nikakor pa se ne rabiš bati drugače mislečih, jaz spoštujem tvoje menje, pa prosim da tudi ti mojega.
Poslušal Velikega Balkanca. Ogabno.
Naj bere on knjige!
Nacisti in komunisti so isti……………….
Ne spomenike prvim ne drugim!!!!!!
THE END
KONEC
Slovenija je trenutno v primežu nostalgičnih nestrpnih proti-evropskih komunistov.
That’s all.
Dokler ne bom ponovno videl strpnih pro-evropskih demokratov na oblasti bom pomeni , da se narod ne zmore zbuditi in reagirati.
Zaradi tega je konec.
THE END
Sarkiću dobro nadaljevanje in hvala za potrpljenje.
Slovenija je totalno zajebana………………………
In najboljši post , ki sem ga srečal v teh mesecih ……………….
# necnec pravi:
1. april, 2009 ob 15:48
Eden večjih uspehov vladavine proletariata, ki ga bomo lahko še dolgo uživali, je odprava “odgovornosti” in občutka odgovornosti za soljudi. Odsotnost občutka za odgovornost, solidarnost ter neobstoj moralnih zavor je tudi odločilna značilnost nove (stare) tranzicijske družbene elite, in v mislih nimam samo tranzicijskih zaslužkarjev (tajkunov). Ironično je prav v postkomunističnih družbah, ki so petdeset let manifestirale socializem, stopnja solidarnosti najnižja. Od zahodih ustavnih demokracij smo tako prevzeli le negativne stvari, kapitalizem in potrošništvo, medtem ko se svetlih točk, kot so liberalne vrednote človečnosti, svobode in odgovornosti, krčevito branimo. Imamo to, kar smo izbrali. Na simbolni ravni je izbor bil opravljen na prvih (formalno) demokratičnih volitvah predsednika. Izbirali smo med političnim disidentom (odpadnikom) in borcem za človekove pravice, Jožetom Pučnikom in zadnjim vodjo totalitarne, revolucionarne oblasti. Izbrali smo zadnjega. Sedaj smo podobni Ljudski republiki Kitajski, imamo usodno kombinacijo (poveličevanja) totalitarizma in kolektivističnih vrednot (Tito bo v Lj zgleda spet dobil svojo ulico) in kapitalizma. Res nas čaka čudovita bodočnost!
hmm, vzhodna vpadnica na trasi severne vpadnice? Skratka Titova.
@obama
razlog zakaj so prekaljeni srbočrnogorski komandanti bili poslani v Slovenijo, je ta, da so slovenski partizani bili preveč “pasivni” in se niso spuščali v večje operacije kar ni bilo po godu komunističnemu vodstvu. Večinoma so napadali iz zased in se umikali v gozdove … Glavni Titov poslanec tega kontingenta je bil Arso Jovanović … Precej zgovorna so njegova pisma, ki jih je pošiljal iz Slovenije in pričajo o takratnem stanju v slovenski vojski. Isti Arso je bil v času informbiroja pokončan med poskusom pobega v SZ.
Vprašanja za gospoda nadškofa Urana (Dnevnik,21. aprila 2009, Pisma bralcev)
Gospoda nadškofa Urana bi rad povprašal, ali res verjame svoji trditvi, da je zaradi procesnih napak razveljavljena sodba škofu Rožmanu razbremenila slovensko rimskokatoliško cerkev in vse njene duhovnike s škofom Rožmanom na čelu vseh napak, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno v ljubljanski škofiji.
Navedel bom samo en primer, ki sem ga z vsemi grozotami doživel tudi sam.
Delovanje cerkve, duhovnikov in škofa Rožmana v zvezi s koncentracijskim taboriščem civilnih internirancev na Rabu. Med skoraj 15.000 interniranimi Slovenci so tudi mene komaj polnoletnega s snežno belo opranimi možgani (triletna žehta pri nunah v marijanišču in še dveletna v frančiškanskem dijaškem domu) z edino krivdo, da sem Slovenec, internirali v koncentracijskem, nedvomno genocidnem taborišču na Rabu. Ob prihodu sem bil delno pomirjen, saj sem verjel, da bo RKC s škofom Rožmanom na čelu zaradi očitno prijateljskih odnosov z okupatorsko oblastjo poskrbela, da se nad nami ne bodo dogajali zločini.
Bil sem v veliki zmoti.
Niti škof niti armada slovenskih duhovnikov nista storila ničesar, da bi preprečila genocid, ki se je dogajal v tem taborišču.
Vseh 14 mesecev niso storili ničesar, da bi se zmanjšalo umiranje zaradi lakote in bolj živalskih kot pa človeških pogojev, ki so nam jih namenile okupatorske, od RKC blagoslovljene oblasti.
Niti RKC niti slovenska duhovščina s škofom Rožmanom na čelu se ne moreta oprati krivde za naslednje »grehe«:
1. Štirinajst mesecev so skoraj 15.000 nedvomno najbolj vernih Dolenjcev in Notranjcev pustili umirati v neznosni lakoti brez vsake duhovne oskrbe. Tiste duhovne oskrbe, ki jo sedaj RKC povsod ponuja, celo zahteva. Med več deset tisoč duhovniki, takrat skoncentriranimi ob bogato obloženi mizi ljubljanske škofije, ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen deliti usodo svojih sestradanih »ovčic«. Vseh 14 mesecev ni bilo v taborišču nikogar, ki bi nam delil duhovno oskrbo in tolažbo v nečloveškem trpljenju, kot to zapoveduje krščanska vera in so se zavezali ob posvetitvi v duhovniški poklic.
2. Nihče ni poskrbel, da bi kdo desetine novorojenčkov, rojenih na goli slami v taborišču, krstil, preden so zaradi nečloveških razmer sestradani umrli.
3. Nihče ni storil ničesar, da bi skoraj 2000 od lakote umrlih internirancev dobilo pred smrtjo »tolažila svete vere«, nikogar ni bilo, ki bi jih dal v »sveto olje«, kakor zapoveduje rimskokatoliška vera.
4. Nihče tudi ni poskrbel, da bi bilo teh 2000 nedvomno globoko vernih kristjanov po krščansko pokopanih. Bili so kot poginula žival, vrženi v jarek brez pietete, ki je običajna pri pogrebih. Celo brez imena.
Poleg teh štirih, milo rečeno, grehov je škof Rožman s pomočjo svojih župnikov s kršitvijo ženevske konvencije storil tudi vojni zločin. Izrabil je stisko svojih sestradanih vernikov in jim ponudil izpustitev, če se obvežejo pristopiti v od škofa Rožmana organizirano MVAC, prostovoljno protikomunistično milico. Ta zločin je še toliko večji, ker je vsem, ki so se v dilemi, ali naj po nečloveškem stradanju končajo na pokopališču Kampor ali gredo domov z italijansko puško na rami, odločili za slednje, nadel naziv protikomunistični prostovoljci. Vsi, ki smo stradali na Rabu, nismo nikoli zaradi neznosnega trpljenja preklinjali komunistov ali OF, ampak le italijanski fašizem, pa tudi slovensko RKC, ki ni ničesar storila za zmanjšanje trpljenja nas, njenih vernikov, ki smo svojo vernost izkazovali vsak dan, ko smo dolgo v noč molili neštete rožne vence. Zaradi te naivne vere in zaupanja v župnike so mnogi, ki so se s podpisom zavezali za vstop v belo gardo in pozneje v domobrance, končali na Koroškem oz. v Kočevju. Med njimi tudi mnogi moji znanci in prijatelji. Večina tistih, ki nismo nasedli vabljivemu korenčku, smo preživeli trpljenje in stradanje na Rabu ter tudi to od škofa Rožmana povzročeno medvojno medsebojno pobijanje.
Svetoval bi, da se nadškof Uran nad temi mojimi dokazi zamisli in se ravna po krščanski resnici, ki pravi:
najprej priznanje in kesanje in šele nato odpuščanje. Koliko krivde za poboj domobrancev, med katerimi je bilo največ nekdanjih internirancev v taborišču na Rabu, nosijo škof Rožman in njegovi, pa naj ugotovijo neodvisni zgodovinarji. Nikakor pa ne tisti, ki imajo nalogo oprati škofa Rožmana vseh nečednosti, storjenih pred in med vojno.
Smatram, da imam vso pravico, da o dogajanjih med vojno podam svoje mnenje, ker sem bil: 14 mesecev rabski interniranec,
dva meseca partizan, kamor se po 10-dnevnem dopustu nisem vrnil, nato 14 dni prisilno mobiliziran domobranec v postojanki Podpeč, kjer so me s še sedmimi nezanesljivimi domobranci aretirali in izročili gestapu, da bi končal v enem od nemških krematorijev. Po treh mesecih zapora nas je gestapo vseh osem namesto v Dachau dodelil Vuku Rupniku v njegov bataljon, od koder smo že prvi večer vsi pobegnili domov, bili ponovno aretirani in poslani v ljubljanske zapore, a nemška kontrola na našo srečo nas in naših stražarjev ni pustila v Ljubljano.
Po nekaj mesecih skrivanja na Brezovici je dobila črna roka nalogo, da me likvidira. Ob aretaciji sredi noči je bil eden od treh črnorokcev prepoznan, zato sem po večurnem kolovratenju po Mestnem logu ostal živ. Da bi si rešil življenje, sem vstopil v policijo v veri, da je njena naloga le urejanje prometa. Osem mesecev do konca vojne sem stražil na Erjavčevi cesti nekdanjo bansko upravo z Rupnikovim stanovanjem, domobranskim poveljstvom in nemško upravo. Medtem sem moral na Povšetovi nad zapori, v katerih je bil takrat tudi moj oče, priseči nemškemu rajhu in Hitlerju.
Čeprav sem ob koncu vojne z mirno vestjo ostal doma, sem moral tri mesece v zaporu na Povšetovi čakati, kdaj bom na vrsti za enega od transportov v Kočevje.
Imel sem srečo, da sem ta transport zamudil in sem dočakal še lepo starost ter lahko vsaj malenkost pripomorem k razjasnitvi dogajanj med vojno.
Stane Kirn st. Kamnik, Preserje
U Ljubilijani poćela srpska posla…opet.
Ključna ugotovitev oziroma sporočilo zgodovine je, da so nas velesile nategnile in potegnile v prelivanje krvi zaradi svojih imperialističnih interesov. Kraljevini Jugoslaviji je bila vojna, ki je sledila puču, vsiljena s strani britanskih obveščevalcev, ki so želeli oslabiti udarno moč nemške vojske. Tega nam preprosto ni bilo treba! Obširnejše odporniško gibanje je sledilo šele po operaciji Barbarosa, ko je - ponovno - prišla direktiva od zunaj (Stalin). Množični poboji Židov in Romov v NDH so bili navdihnjeni od zunaj (z nacistično ideologijo). Genocid nad pravoslavci ravno tako (šlo je za premikanje meje med Zahodno in Vzhodno cerkvijo). Skratka, smo predmet manipulacij in vse kolobocije, ki smo jim priča te dni okoli Tita (z odstranjevanji spomenikov na eni in poimenovanju ulic na drugi strani), je šolski primer vulgarnega manipuliranja na lokalni ravni, ki se napaja iz zgodovinskih zablod in ideoloških delitev.
flash pravi:
21. april, 2009 ob 15:48
@obama
razlog zakaj so prekaljeni srbočrnogorski komandanti bili poslani v Slovenijo, je ta, da so slovenski partizani bili preveč “pasivni” in se niso spuščali v večje operacije kar ni bilo po godu komunističnemu vodstvu
Slovenski pravi partizani (domoljubi) so bili ali izdani in uničeni (Pohorski bataljon,Tigrovci,Gregorčičeva brigada na Golobarju), reviolucionarji tipa Franc Stadler-Pepe,Ivan Sulič Car,Viktor Avbelj,Maček,Polak Stjenka so pa prosperirali..
@MojsterM, lapsus, popravljeno. Hvala za opozorilo.
Že dolgo se nisem tako nasmejal. In to prav od kamna.
Zakaj pa Moskovska, zakaj ne Ruska???
@ GAŠPER
Kadar greš predaleč, tako kot na tej strani, nikakor ne morem spoštovati tvojega mnenja.
Zdaj, ko je življenje postalo največja vrednota, pa res ne moremo več pristajati na toleranco do medvojnih, predvsem pa do masovnih povojnih pobojev, ker zanje ni nikakršnega razumskega opravičila.
Če nisi zmožen ideološkega preskoka, se prihodnijič vzdrži vsaj iz petete do zverinsko mučenih in pobitih ljudi, ki so večinoma morali mladi umreti.
Ne bodi sodnik, ker te za kaj takega ni nihče izvolil.
GAŠPER-ALIASstanovnik janez-alias lažniva zveza neborcev in majskih pribežnikov-alias zažiralec slovenskega proračuna in na koncu-partijsko- murgeljski zaslepljenec,ki bi še danes, revšče retardirano s krampi in macolami moril in pobijal sorojake samo za večji družinski proračun.Marš v hosto.
Cenjeni somišljeniki, znova lepo pozdravljeni!
Verjetno vas bo presenetilo, ampak podpiram vrnitev titove ceste v Ljubljano.
Petru Božiču čestitam za to posrečeno potezo. Do velikega števila titovih žrtev (ne samo do sorodnikov poklanih po vojni, temveč tudi do žrtev socialističnega eksperimenta kasneje) je sicer kruta, a odkrita in na nek način moška.
Prišli ste z barvo na dan.
Poimenovanje ceste po tistem zanikrnem diktatorju pa podpiram iz naslednjega razloga:
Slovenija je globoko zavožena. Velika večina ljudi misli, da je to kriza prehodnega in cikličnega značaja, svojo zmoto pa bodo spoznali na jesen letošnjega leta. Obseg industrijske proizvodnje se je v enem letu zmanjšal za slabo četrtino - medtem ko je padec v letih 91 in 92 znašal skupaj okrog 36%. Ob tem je upoštevati še dejstvo, da se je Slovenija v 18 letih precej postarala in da je izobrazbena struktura delovne sile zelo slaba. Današnji delavec je neprimerno bolj razvajen od generacije, ki se počasi poslavlja v penzijo (baby boomerji), ker so bili slednji vajeni skromnega življenja še iz socialističnega raja.
Skratka, pričakujem pohode jeznih ljudi. Prednjačili bodo seveda profili nikomur koristnih “poklicev”, mestni lumpenproletariat in študentarija. In v neskončno veselje mi je, da bodo korakali tudi po Titovi cesti.
Simbolično ime, ki postavi stvari v pravo perspektivo.
ne vem, zakaj v ljubljani nimamo npr. ulice Alberta Einsteina - navsezadnje je za ves svet naredil več kot jože pučnik, tito in še kdo skupaj. pa pustimo ob strani to, da ni bil slovenec - saj tudi beethoven ni bil. res pa je, da je politične točke lažje nabirati s takšnimi neumnimi poimenovanji, medtem ko se resnično velikih mož malokdo spomni.
Bojim se trenutka, ki pa se lahko v kratkem zgodi in ljudem popustijo živci in jim bodo ljudje sodili v imenu ljudstva, Tako kot so oni sodili po končani vojni.
DRAGO, ultralevičarji , kot so GAŠPER, 007, ŠTRIGON, TONA, CARLOS CONTRERAS in nekateri drugi se mi zdijo kar pravšnji za kaj takega.
Za kaj točno, kokolo? Za to, da sodimo, ali za to, da bomo sojeni? Hecen si, kokolo, ni kaj.
Da vam bodo v imenu ljudstva povedali, kaki biki ste.
Sanja svinja kukuruz …
tito je obična pedofilska pederčina, ki je poleg tega še zločinec…pa kaj se vi rdečkarji pizdakate, leta 91 smo vam pa vašim dedom jebal m…. in sesul komunizem.
poščijem se na titovo, na sabotin, kardelja in ostalo drisko nič ni večno…tudi čaščenje zločincev in ostale rdeče kuge
škoda da so goli otok tako hitro zaprli, še vsaj 10 let bi moral obratovati bi še kako rdečo gnido spreobrnili….
Naj začnem, s podporo poimenovanja ceste po Titu, Josipu Brozu, človeku, ki mu je uspelo združiti balkan, človeku, ki je uspešno ubranil državo pred fašizmom in ki mu je uspelo ustvariti svetovno velesilo.
Sedaj pa vprašanje za veleume. KAJ JE KOMUNIZEM? Zanima me ideja sama. Ne zanima, me kako so jo nekateri zlorabljali, ampak resnično- v čem je poanta komunizma. Komu je namenjena in zakaj? Kakšne so slabe strani in kakšne so prednosti. Naj kot primer navedem, da mi je zelo všeč simbol SVASTIKA, ni mi pa všeč gospod Hitler. Pa vendarle se bodo našli ljudje, ki bodo zaradi nekritičnega mišljenja le-ta dva povezali enega z drugim.
Še eno razmišljanje o temi, ki zadnje čase in še vedno razdvaja. POVOJNI POBOJI. Drznil sem si nekoliko preimenovati in sicer iz POvojni v VOJNI. Razglasitev konca je bila pač taktična poteza, ki je povzročila nepazljivost in neopreznost “poražencev”, ki so bili lahek zalogaj za “zmagovalce”. Naj mlajšim kritikom razložim, da bodo razumeli, takole- to je tako, kot da bi se s sošolci lovili in bi tik preden bi vas ulovili, zakričali- stop igra. mene ne smeš..
Še za konec MEFISTO in podobni- bi vas lepo prosil, da mi nikar ne lepite etiket z raznoraznimi žaljivimi nazivi, saj se veliko dlje pride z vzajemnim spoštovanjem. Jaz vas spoštujem, le nekako me boli, da se zadeve lotevate le z enega konca. Poglejte še drugo plat medalje in mogoče vam bo vsaj malo razumljivo, zakaj nekateri mislijo drugače..
v premislek tale odlomek iz odličnega filma, o vaših herojih, ki nikakor niso množično ubijali..
http://www.youtube.com/watch?v=BeFBDWP4rWQ
Svobodek, me prav zanima, kaj konkretno si ti napravil leta enaindevetdeset …
dr.MOKHBA,doktor česa?Iz nekaj ubogih besed in stavčnih členov , to ni mogoče razbrati!To si najboljen predstavil s pojmom KOMUNIZEM!Vse kaže , da si ob deževnih dneh prebiral avtorje in literate, ki pojma , ki ga povzemaš kar na počez ne poznaja v najbolj temeljnih zasnovah.Ubožček ,alias doktor??
Uničevalec, mogoče je pa “doktor” na enak način, kot si ti “uničevalec”? Sicer si pa zadnji, ki bi se lahko spotikal ob karkoli lingvističnega.
CC-aliasretardirani konvertit in komunajzarski reptil v slogu murgeljske podgane.PRAV?
uničevalec rdečuhov- ni se treba bat.. dr je moje ime, tako me namreč kličejo prijatelji, okrajšava za Andraž in Mockba vsekakor ni Mokhba, temveč mesto v katerem prebivam. Dajva se raje namesto pljuvat in ozmerjat, pogovarjat konstruktivno in spoštljivo. Ne vem, jaz tega kar si napisal ne razumem popolnoma. primitivno se pač ne znam pogovarjat..
Uničevalec, ja, kokolo, kar pleši, ko ti igra komisar Carlos! Tralala, tralali, hopa cupa! :))))
O super! Eden izmed srbskih in črnogorskih oficirjev se piše enako kot jaz :D
Sicer se ne strinjam s poimenovanjem tako dolge ceste po Titu, kakšno ulico bi mu pa lahko dali. Važno je tole:
No pasaran!
Prav smešno bi bilo izvedeti kdo sta Carlos in uničevalec rdečuhov v resnici… :D
EDEK, ti dobro veš kdo in zakaj se podpisuje pod psvdonimom cc??Ozri se malo po vzhodnih delih glavnega mesta.glede uničevalca UMAZANIH IN KRVAVIH RDEČUHOV pa samo ugibaj?Korektno.
# Carlos Contreras pravi:
22. april, 2009 ob 20:45
Svobodek, me prav zanima, kaj konkretno si ti napravil leta enaindevetdeset …
dragi pionirček, za razliko od tebe, ki si se najbrž takrat šele rodil sem se ga jaz lahko že konkretno napil hehehehe
Ja, srček, verjetno res. In domnevam, dragi šraufar, da odtistihmal s tem početjem tudi nehal nisi.
Slovenija bi seveda bila tudi brez Tita, lepša in bogatejša, Ne bi pa bilo Jankovića.
haha, uničevalec rdečuhov… izpovej se nam enkrat, kaj te je tako prizadelo s strani teh “rdečuhov” da jih tako sovražiš, saj boš še zbolel če se boš tako razburjal :)
Edi, veš, prav zanimati me je začelo, kdo Uničevalec misli, da sem … Vzhodni deli glavnega mesta! In kaj vse je še vzhodno od Ljubljane! Litija, Trbovlje, Budimpešta, Moskva, Vladivostok … nazadnje nemara celo Ljubljana! (Za tiste, ki verjamejo, da je Zemlja okrogla.) Glede Uničevalčevega zdravja se pa bojim, da je že zdavnaj prepozno …
Dober in originalen je ta UNIČEVALEC RDEČUHOV!
Nisem še opazil, da bi kdaj za Golobičem ponavljal prazne marnje.
He he - back to the cave lads
http://edweb.tusd.k12.az.us/jsinex/Home%20Page/Cave%20Blogger.png
Men skrbi za uničevalca, kaj veš kam ga ta jeza pripelje, ta mržnja do vsega kar samo diši po “rdečem”, sovraštvo do levih poltičnih strank in tako dalje…
EDI, zdaj ga pa spet lomiš!
Od kdaj se pa stranke kapitala in kapitalistov uvrščajo na levico?
NOGAVIČKA bi dejala, da je to disfunkcionalni destrukt.
… mefisto, a si sestanek tajnega društva PGC spet prešpricov?
mefisto, v strankah so oportunisti, nekaj podobnega kot prostozidarji, njim je važna moč, govorili bodo tisto kar jim bo prineslo oblast in moč, dajati pa morajo videz neke kontinuitete, ne smejo čez noč menjati stališč (Rupel je izjema, ki potrjuje pravilo), pravi levičarji so le ljudje, ki volijo te “wannabe” levičarje, to sem mislil, nas, ljudi.
Vi ste vsi oprani…
http://www.henrymakow.com/documentary_highlights_nazi_so.html
NOGAVIČKA, sočustvujem s teboj, ker vam oblast ne gre kaj prida od rok.
Poskusite s čim drugim. Hmeljarji prav zdaj potrebujejo veliko delovne sile. Lahko bi tudi čistili divja oslagališča smeti in opadkov.
Možnosti, da bi bili bolj koristni je na pretek.
Dolenjska cesta pelje na Dolenjsko
Tržaška cesta pelje proti Trstu
Dunajska gre v smeri Dunaja.
Titova avenija pelje na Žale.
smrt partizanom, SVOBODA NARODU !!!!!!!
mlade komuniste POBIT !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
IZDAJA
Dr. Aleksander Bajt, Bermanov dosje (str. 944, 945):
Nasilne podreditve slovenskega naroda komunistični partiji in njegovo skrčenje na objekt partijske samovolje (kar so komunisti storili z odločitvijo za nasilno uvedbo boljševizma z revolucijo), dejansko izvajanje te od ločitve in končno njeno uresničenje ne moremo označiti drugače kot zločin nad slovenskim narodom.
Naši komunisti so storili ta zločin v času sovražne, zasedbe. Z zvijačo, točneje, s prevaro so pridobili pod krinko osvobodilnega boja za revolucijo velike dele slovenskega prebivalstva. To je gotovo nekaj najpodlejšega in najbolj zavrženega, kar lahko kdo zagreši nad svojim narodom. Načrtno izkoriščanje osvobodilnega boja za izvedbo boljševiške revolucije je brez dvoma izvirni greh izdaje slovenskega naroda. Ko je bil storjen izvirni greh, so si protiljudski zločini komunistov sledili z logiko, s katero se domine podirajo same od sebe.
Druže Tito ljubičice bijela, tebe vodli domovina cijela!
Druže Tito ljubičice bijela, tebe voli domovina cijela!
Obama-kikl cvikl: Daj že spravit v red svoje podstrešje. Tvoji spiski so vedno daljši. Ti pomaga Dežman?
Koncno je Tito dobil svojo cesto. Prav je tako in najbolj sramotno za slovencke je to da so sli spreminjat ulice in trge ter umikat spomenike, s tem so skrunili zgodovino nase skupne domovine Jugoslavije. Sramota. Kje je vase spostovanje NOB-a? Kakrsna gospodarska in pliticna kriza je sedaj take nikdar ni bilo v Jugoslaviji in najhujsi privrzenci fasistov in bele garde ter drugih zlocincev ze klicejo po vrnitvi Tita k nam, pa ceprav “vsaj za dva dni, da bi red naredu”…. Vidite slovencki, kaksni hinavci smo? :/ Sram naj nas bo do groba.