Domoljubje med Slovenci
Posvet o domoljubju pri predsedniku republike Slovenije.Domoljubje je najmočnejše, ko so ljudje v položaju, ko je ogrožen njihov narod, je dejal predsednik države Danilo Türk. Kot je pojasnil, je slovenska zgodovina polna takšnih obdobij. “Sedaj živimo v bolj ugodnih razmerah, toda pomen domoljubja kot vrednote ni zmanjšan, odprto pa je vprašanje njegove politične artikulacije,” je dodal. Türk je na današnjem pogovoru s predstavniki javnega in kulturnega življenja ter veteranskih in domoljubnih organizacij o vrednoti domoljubja spomnil, da so v 19. stoletju tudi nosilci taborskega gibanja dali poudarek artikulaciji domoljubni misli. Pri tem je omenil prizadevanja taborskega gibanja za jezikovne pravice Slovencev, pa tudi za slovenske gospodarske in ekološke interese. Po besedah predsednika države Danila Türka moramo razmisliti o našem odnosu do suverenosti slovenske države in do države nasploh. “Zavedati se moramo, da smo del Evropske unije in da v tej skupnosti ni samo enega demosa, še manj pa samo enega etnosa,” je pojasnil in dodal, da moramo v teh razmerah izostriti odnos suverenosti. Kot je še dodal, moramo ljubezen do lastnega naroda uskladiti s spoštovanjem do drugih narodov. Zavzel se je tudi za večjo pritegnitev mladih v politične procese.
Zaključne misli Ludvika Toplaka in Danila Türka:
France Bučar je pojasnil, da je za izgubo domoljubja v veliki meri kriva miselnost, da je domoljubje stvar preteklosti oziroma stvar 19. stoletja, “češ da je današnji človek kozmopolitski in racionalno usmerjen”. Teoretično gledano, tako Bučar, gre proces v družbi v smeri individuacije. Pri tem je poudaril, da so procesi emancipacije pozitivni, dokler ostanejo v okviru tega, da je posameznik tudi del lastnega okolja. Po njegovem mnenju pa z ljudmi, ki so do kraja emancipirani in ki ne priznavajo nobene absolutne resnice, ni mogoče ustvariti kakršne koli družbene integracije, ker je za “takšno miselnost tudi nacionalnost oziroma narodnost ovira”. Dodal je, da se je treba vprašati, ali so procesi pridobivanja novih sistemskih lastnosti procesi izenačenja med narodi ali procesi poudarjanja naše lastne nacionalne individualnosti. Po Bučarjevo ni res, da je domoljubje skregano z racionalnostjo in da se je treba zaradi kozmopolitstva in Evrope odreči lastni narodnosti. “Ravno obratno je res,” je opozoril in pojasnil, da če hočeš biti Evropejec, moraš biti najprej Slovenec ali Nemec itn. “Če izgubiš svojo nacionalnost, izgubiš svojo evropskost,” je poudaril in dodal, da je zanikanje domoljubja in narodnosti pravzaprav antiracionalno dejanje.
Janez Stanovnik, Spomenka Hribar in Janko Prunk o domoljubju za Vest:
Domoljubja je toliko manj, kolikor slabše se ljudje počutijo v svojem okolju, naj si bodi zaradi nezadovoljstva z državnimi institucijami, vojne ali krize, je dejala sociologinja Spomenka Hribar. Dodala pa je, da je domoljubje toliko večje, če je ogrožen narod. Po njenem mnenju domoljubje v eksistencialnem smislu izhaja iz lastnega jezika oziroma iz materinščine. Iz tega izhaja tudi spoštovanje do drugih narodov, je izpostavila. Hribarjeva je prepričana, da je pomembna za narod in domovino tudi zgodovina. Kot je dejala, je narod, ki ne pozna ali ne prizna svoje zgodovine, na nek način blokiran. Ob tem je zatrdila, da nekatere hipoteke iz zgodovine niso razrešene. Pri tem je omenila neofašizem, ki postaja v Italiji vse močnejši in ki ga po njeno Primorci vse bolj čutijo. V času socializma, je nadaljevala, v Sloveniji zaradi strahu pred nacionalizmom ni bilo veliko govora o domoljubju. Obenem je poudarila, da so se v času socializma z domoljubjem seznanili posredno. “Domoljubje je občutljiva tkanina,” je opozorila in zatrdila, da je prevelik poudarek domoljubju slabši, kot da ga ni. Po njenem je treba domoljubje predstavljati mladim posredno, npr. preko zgodovine, “ne pa s pridigami”. Kot je poudarila, bi nasprotovala temu, da bi skušali domoljubje kot ideologijo “nasilno infiltrirati v mlade duše”. Prva naloga domoljubja je ohranjati in razvijati slovenski jezik, je pojasnila in ocenila, da se preko tehničnega izrazoslovja slovenščina ne razvija več. Obenem je opozorila, da domoljubje temelji na spoštovanju, ki temelji na jeziku, medtem ko se nacionalizem kaže kot sovraštvo. Tako navzven, v sovraštvu do drugih, kot v sovraštvo navznoter, do tistih, ki so drugačni, je povedala. “Slovenci, hvala bogu, vsaj v odnosu do drugih narodov nimamo prevelikih grehov,” je dejala in dodala, da se Slovenci “rajši žremo navznoter”.
Zgodovinar Janko Prunk je v pogovoru med drugim poudaril pomen 57. številke Nove revije. Po njegovih besedah je bilo skozi zgodovino pri Slovencih zelo prisotno negiranje lastne narodnosti. Pri tem je omenil nemškutarstvo in jugoslovenarski unitarizem. Za Prunka je pomembno, da se v šolah poučuje domoljubje. Zato je bil kritičen do zbornika Pedagoškega inštituta iz leta 2005, ki, tako Prunk, poudarja, da ni potrebe po poučevanju domoljubja v šolah. Obenem je bil kritičen do filozofa Slavoja Žižka, ki je po zgodovinarjevo dejal, “da mu pornografski ameriški film pomeni več kot vsa slovenska kultura”.
Denis Sarkić
PREPOZNO ! _ _ _ _ _ _ :-(
Čebi bili Slovenci domoljubi, bi vsekakor volili drugače.
Čebi bili Slovenci domoljubi, bi vsekakor skinl vso to bagro iza korit oblasti! Z lepa ali zgrda!!
Ćebi bili Slovenci pametni in/ali nezaslepljeni, bi videli in razumeli, da že nekaj časa nimajo (več) koga volit ! _ _ _ _ _ _ :-(
A je kje posnetek celotne debate? Bi ga rad videl.
Slovenci smo imeli vedno bolj tiho domoljubje, glasnejše je postalo le takrat, ko je postal kakšen drug narod preveč agresiven in nas je hotel izriniti. Bolj ko bodo glasni drugi narodi, bolj bomo Slovenci postajali domoljubni.
Zato mislim, da nas globalizacija ne more izbrisati.
Hec. Še konsenza o tem, kaj naj bi to “domoljubje” bilo, očitno ni, sodeč po razpravljalcih. Prunk bi bil pa vsaj lahko tiho, namesto da prodaja izmišljotine o tem, kaj je rekel Žižek. Mogoče je pa nevoščljiv, kajti Slavoj je za tolikanj opevano “prepoznavnost Slovenije” pač napravil več kot pa petdeset Prunkov skupaj.
Se pa lahko strinjam s Spomenko glede jezika, čeravno mu sam ne bi dejal “materinščina”.
Domoljubje?! Ne se hecat… Ne vem zakaj morajo potekati debate o takih stvareh - teh stvari se ne da kar privzgojiti, vsak človek ima pač rad svoj dom, kraj, državo, če je ta urejen/a, lep/a in tako dalje in to je v sorazmerju z urejenostjo, lepoto, koristnostjo njemu kot posamezniku. Bolj kot bo naša država koristna, urejena in pravična do državljanov bolj jo bomo imeli radi - tako to je in nič drugače. Neko poveličevanje lastnega naroda in države pa je popolnoma nepotrebno, ker ni noben narod superioren drugim, čeprav morda nekateri tako mislijo…
a bo tale posvet tudi objavljen v celoti?
Edi: Domoljubje ne pomeni ljubiti državo, če ti pomaga. To je samoljubje. Zvestoba 21. stoletja. Takoj ko nekaj ni v redu, bi že vsak šel v Avstrijo ali pa na Švedsko. Takšna sebičnost povzroča slabo državo. Pač dobiš, kar si zaslužiš.
Kar se pa tiče poveličevanja svojega naroda, pa mislim, da je večini jasno, da to ni isto kot domoljubje. Jaz veliko bolj spoštujem Neslovenca, ki je domoljub, kot pa Slovenca, ki to ni.
Ti pa lahko v nedogled čakaš, da bo Slovenija dovolj dobra zate. Nedomoljubi čakajo, da bo država boljša za njih, domoljubi pa se jo trudijo izboljšati. Kdo je potem več vreden?
turk je spet samo “kompatibile” povabil. drugače pa slovenci smo bili hlapci drugim narodom zato je to miselnost težko spremeniti, isto kot je težko spremeniti komunajzarsko miselnost. vse ostane.
ja, S.P. - prav imaš : W ZLOvenci !
Edi, natanko tako - ZNANSTVENA FANTASTIKA !
Žal posveta nismo posneli v celoti, objavili bomo magnetogram celote in mp3, brž, ko ga pridobimo.
7. EDI bravo, to je to in, pika!
A ti 9. S.P. kar naprej fantaziraj o brezpogojni ljubezni z lastnim tiraninom.
“Domoljublje” naj bi bilo: ljubiti domovino. Pojem “domovina” pa je najprej treba jasno razčleniti vsaj na podnebje, nacijo in politično ureditev plemena/države. Vse troje pa je nespremenljivo “pobarvano” z početjem “domovine” v preteklosti, z trenutnim gospodarskim in političnim stanjem in z pogledi na bodočnost.
Koliko in kako torej ljubiti domovino, je odvisno od vsakega posameznika pripravljenosti koliko in kako sprejeti ali ne sprejeti naštete elemente domovine, torej je odvisno od tega, kako je domovina bila vodena, kako je sedaj vodena in kako bo vodena. Zato je nepravično državljane deliti na domoljube in nedomoljube, ker za svoj odnos do domovine niso zaslužni/krivi sami, temveč tisti, ki so upravljali z domovino.
slo-Izbrisani
Bravo EDI! Kapo dol, bi rekel Srečko! To kar eni počnejo, je navadno vsiljevanje!
Domovina je kot mati.
Slabo vrača z dobrim.
Revežje, kdor nima ali ne spoštuje svoje domovine!
JBŠ takšno državo, kjer je skoraj vse skorumpirano, prodano ali sprijeno ! _ _ _ _ _ _
P.S.: aja, MEFISTO - odjebi, lažnivec !!
http://www.youtube.com/watch?v=hQYF_b7Qyn0
Domoljubje je, da ne onesnažuješ okolja in lepo ravnaš z ljudmi in živalmi.
http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042276612
:)
http://www.mladina.si/dnevnik/23-06-2009-slovenija_je_dobila_prvi_nalozbeni_srebrnik/
Domovina ni enako kot država in tudi ni odvisna od politične ureditve.
No, to ni čisto res. Američani so domoljubi zaradi svoje politične tradicije. A to ne velja za Slovence. Za nas je pomembna kulturna tradicija, saj v večini svoje zgodovine nismo imeli politične neodvisnosti. Kako bi se torej lahko slovensko domoljubje vezalo na politiko?
To kar je slovensko, nima nič s politiko. Ali je slovenskost vezana na republiko? Parlamentarno demokracijo? Če bi imeli drugačen politični sistem, ali bi bila slovenska identiteta kaj drugačna? Mislim, da je še tehnologija veliko bolj pomembna od politike za narodovo identiteto.
Domovina je odvisna od notranjih čutenj nekega posameznika. Slovenija je za nekatere očitno le država, pač nek kos zemlje na katerem po nekem naključju živijo. Neka dežela postane domovina zaradi odnosa, ki ga ima človek do nje. Domoljub pa je tisti, ki tak odnos ima.
Ljudje, ki do nobene dežele nimajo posebnega odnosa, nimajo domovine. So le državljani posameznih držav in tako niso del neke narodne tradicije. Seveda jim to ni treba biti, a hkrati oni ne bodo nikoli domoljubi. Zato o domoljubju, kdaj je primerno in kdaj ne, pač ne morejo razpravljati.
Tisto o čemer govorita janko in Edi pa je zadovoljnost z državo in ne domoljubje. In ne, tudi jaz nisem zadovoljen z državo.
Torej S.P.: ko v svojem komentarju ločiš državo, s katero nisi zadovoljen, od domovine, se nehote strinješ z mojo razlago pojmov “domovina” in “domoljublje”, le ne zavedaš se, da v tukajšnjem članku o pomanjkljivosti domoljublja protestirajo politiki, torej država.
slo-Izbrisani
Zelo preprosta definicija domoljubja obstaja.
Domoljubje ter rodoljubje je to, da ko veš, da je tvoja dežela v P.M. in da so ljudje na njej bedaki, zahrbtneži, zavistneži, hinavci…, pa imaš svojo domovino ter ljudi, kljub temu še vedno rad.
Nedomoljubi tega ne razumejo in po njihovem mnenju se domoljubje izključno navezuje na politično-socialne odnose. Ravno tako kot da bi rekel, mojega fanta ali dekle imam samo takrat rad/a, ko ga ima nekaj pod palcem.
BARABE PROKLETE !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
tudi jaz nimam domoljubja_ _ _ _ _ _domoljub, ti si pa navaden kreten; to sploh nima nobene zveze s palcem - ampak kvečejmu s sredincem !
RAZUMEL ?
eto, domoljub, ti približno “narišem” !
http://www.youtube.com/watch?v=9tgR8yDpI4I
Jaz vas imam vseen rad….
enga Papeža mamo v RS že “čez & čez” dovolj (preveč) ! _ _ _ :-)))
janko: Pojem domovine ti ločiš na tri dele, eden od njih je politična ureditev plemena/države. Trdiš, da je nekdo bolj ali manj domoljuben glede na kvaliteto vladanja:
”Koliko in kako torej ljubiti domovino, je odvisno od vsakega posameznika pripravljenosti koliko in kako sprejeti ali ne sprejeti naštete elemente domovine, torej je odvisno od tega, kako je domovina bila vodena, kako je sedaj vodena in kako bo vodena. Zato je nepravično državljane deliti na domoljube in nedomoljube, ker za svoj odnos do domovine niso zaslužni/krivi sami, temveč tisti, ki so upravljali z domovino.”
Nihče ne mora upravljati z domovino! Domovina ni institucija z oblastjo, ustavo itd …, temveč je odnos posameznika do določene zemlje, glede na njegov narod. Domovina je povezava med deželo in narodom. Tukaj nima politična ureditev države nobene veze.
Na debati pa so se zbrali domoljubi in ne le politiki in vsekakor ne zahtevajo, da smo Slovenci brezpogojno zadovoljni s tem, kako je država bila vodena, kako je in kako bo. Še enkrat: To ni domoljubje!
Domoljubje je predanost narodovim tradicijam in deželi, ki mu pripada. Dežela, ki narodu pripada pa je domovina tega naroda. In kot pripadnik slovenskega naroda je Slovenija moja domovina.
WTF ?
jaz ne ločim pojma domovine v tri dele - pri meni je šel pojem domovine že zdavnaj “u franže” ! _ _ _ _ _ _
W BALKAN !
W TEXAS !
W cigani !
http://www.youtube.com/watch?v=wLJbxlvwLKM
S.P.: počasi boš razumel.
Dežela = podnebje, narod = pleme, voditelji države iz plemena izbrani. In ti izbrani pokvarijo ostala dva elementa domovine, saj so iz naroda in delujejo v podnebju.
Bo dovolj za razumeti?
slo-Izbrisani
daj Toplak, ne seri, no, toliko _ _ _ _ _ _ a na civilizacijo oz. civiliziranost si pa pozabil ?
btw.: laži, kraje, nasilja, nasilništva, uzurpacije, itd.,ipd. sLOVEnskih oblastnikov _ _ _ _ _ so kvečejmu konstitutivni del BARBARIZMA - ne pa CIVILIZIRANOSTI nekega ( vašega ! ) fravdulentnega oblastniškega krdela ter relativnih Levosučnih in/ali Desnosučnih p(r)odančic ! _ _ _ _ _ _
comprende ?
janko: Čisto pretirano posplošuješ.
Kaj je narod kriv, če so politiki karieristi in mislijo najprej nase potem pa na ostale. A po tvoje politiki počnejo to kar bi narod rad?
Meni nič tebi nič poenostaviš celo Slovenijo na šest strank, ki do pike predstavljajo slovenski narod, ali kaj?
Ljudje samo izberejo, kar se takrat zdi najmanjše zlo. In kakor, da se ne pritožujejo ves čas tem kar politiki počnejo.
Ti predstavljaš Slovenijo, kaj Slovenijo, cel svet! kakor prostor, poln ljudi, ki so blaženo zadovoljni s svojimi voditelji. In samo ti si kritičen do le-teh.
A mogoče ni res, da se vlade ves čas menjajo? A misliš, da je to naključje?
Ne! To je narod, ki išče pravo pot. In do zdaj ni še nikomur uspelo imeti popolne države. Nekateri so bližji od drugih, a Slovenija ima pač svojo pot in po njej mora, ne mora samo kopirati od drugih, ker ne bi delovalo.
Svet ni tako preprost. In slovenski narod še zdaleč ni zadovoljen.
veš kaj - vtaknite.si vaše najmanjše zlo (vence) nekam !
a prou ?
W Država od kurca !
gospod Stanovnik, jaz sem Ponosen kvečejmu na SVOJ kurec ! - v redu ? _ _ _ _ _ _
S.P.: Kdo tukaj ni zadovoljen in sprašuje o domoljublju? Nadod ali politiki?
Moja tukaj navedena stališča so odgovor nezadovoljnemu.
slo-Izbrisani
janko: O domoljubju se sprašujejo domoljubi.
S.P.: In zakaj so že ves čas nedomoljubno v umazani politiki, če so domoljubi?
slo-Izbrisani
Kateri izmed njih je v umazani politiki?
“Domoljubja je toliko manj, kolikor slabše se ljudje počutijo v svojem okolju, naj si bodi zaradi nezadovoljstva z državnimi institucijami, vojne ali krize, je dejala sociologinja Spomenka Hribar.”
Kaj misliš S.P., kdo je odgovoren za počutje ljudi v domovini?
V nadaljevanju se spomenka hribar, ki kot mnogi podobni ji nikakor ni apolitična, ugajajoč politiki, hudo spreneveda: “Slovenci, hvala bogu, vsaj v odnosu do drugih narodov nimamo prevelikih grehov,”, za kar po neizpodbitne dokaze ni potrebno daleč od slo-Internet-strani, saj jih je na stotisoče, kjer slovenci kar tekmujejo, kdo bo Neslovence najbolj ogabno oblatil in popljuval, seveda ob trdni in vztrajni podpori slo-politike.
slo-Izbrisani
@S.P.
Se strinjam da domoljub poskuša izboljšati svojo državo - in ravno tukaj Slovenci kratko malo izgubimo, ker se znamo samo pritoževati in kritizirati državo, država pa smo tako ali tako mi vsi skupaj, država je samo skupnost ljudi! Ampak ljudje se tega ne zavedajo - to pa se da naučiti v šoli, samo nekaj teorije o državi v gimnazije in srednje šole pa bo… Dr.France Bučar je pred kratkim o tem napisal enkratno knjigo, ki bi jo po mojem mnenju moral prebrati vsak Slovenec - Slovenci in prihodnost, vsekakor knjiga ki jo je vredno kupiti :)
… in šerif janko ujel ga je u zanko _ _ _
@S.P. - jaz nisem ( več ) domoljub pa se SEDAJ o domoljubju istotako sprašujem; ergo ?..
Domovina, ti si kakor ***** ! _ _ _ _ _ _ :-(
Medek, domoljubje je , če ne onesnažuješ okolja, torej nehaj srat !
Če si leta in leta ustvarjam, gradim in izboljšujem svoj dom zase in za svoje otroke, gradim prihodnost v prelepi deželici na sončni strani alp, ponosna na to da sem Slovenka! Ponosna na svoj dom in svojo deželo. In to pravim še sedaj! Kljub vsemu kar se dogaja!
Videti pa je, da smo Slovenci iz dneva v dan bolj razočarani, žalostni!
Kajti vse tisto kar smo si zgradili, priborili, nam sedaj uničujejo. In nas v državi ki smo si jo zgradili degradirajo v drugorazredne državljane.
In vse tiste vrednote, o katerih so nas naši predniki učili in nas v spoštovanju tudi vzgajali, sedaj izgubljajo smisel. Če nam ljudje, ki bi morali poskrbeti da se te vrednote spoštujejo, opravičujejo degradiranje (laž, korupcija, kraja)
In biti zaveden Slovenec pomeni tudi da se je potrebno boriti z vsemi močmi da se to ne bo dogajalo še naprej!
Torej!
Pozivam vse zavedne domoljube, Slovence!
Če ne gre drugače naj spregovori ULICA (pa ne Titovam po tej se še peljala ne bom pa PIKA)
janko: Kar je rekla Hribarjeva je zanimivo, saj neka druga teorija govori, da so ljudje bolj domoljubni ravno takrat, ko jim gre slabo. Šlo naj bi tako: bolj ko na jug greš, bolj so ljudje revni in bolj narodno zavedni.
Hrvati bolj od Slovencev, Srbi bolj od Hrvatov, Albanci še bolj, Turki pa še posebej.
In kdaj smo bili Slovenci bolj domoljubni? Med desetdnevno vojno ali danes? Ko so po nas padale bombe ali danes, ko smo razmeroma varni?
In ali ni res, da se na vsake toliko časa, ko so stvari res hude, domoljubje začne spreminjati v svojo politično in bolj skrajno različico; nacionalizem? Iz kje je prišel nacional socializem, ki gre tako daleč, da nek narod celo poveličuje nad ostale? Iz časa obilja ali krize?
Za počutje v domovini pa je krivo velikokrat tudi vreme, ali pa glasen televizijski sprejemnik sosede.
Kar se pa tiče Hribarjeve izjave, da Slovenci nimamo velikih zločinov do drugih narodov, pa je mislila na to, da nismo drugih narodov nikoli napadali ali jih na veliko pobijali. V primerjavi z nestrpnostjo drugih evropskih narodov smo Slovenci angelčki.
Edi: Država ni le skupnost ljudi na nekem ozemlju. To je narod, ljudstvo, pleme. Država je organizirana institucija s političnim vodstvom, policijo, vojsko, sodišči …
Skupnost ljudi je obstajala že od prvih ljudi, a ne moremo trditi, da so imeli državo.
Ko so se Slovani naselili v Alpe niso takoj imeli državo, ampak so jo morali ustanoviti. Če neko ljudstvo živi v plemenskih združbah, ne živijo v državi. Ampak to so že podrobnosti.
Mislim, da je zelo naivno verjeti, da smo država mi. Misliš, da se ljudje ne trudijo spremeniti stvari? Saj ves čas zbirajo neke podpise za referendume, a jih zavrača prav država. Politično vodstvo, torej parlament, ki sprejema zakone, ki jih potem uveljavlja itd …
Demokracija, ki jo imamo danes je morda res boljša od diktature, a ni popolna in moč dejansko nima ljudstvo, temveč maloštevilčna elita.
Kar se pa tiče Bučarjeve knjige, je še nisem prebral, a jo zagotovo bom.
JBTPTKŠNKZDRVJ, ti si kakor ***** ! _ _ _ _ _ _ :)
ne, se motiš - kolikor sem uspel razumeti, si TI na “ISTI valovni dolžini” kakor ***** ! _ _ _ _ _ _ ; ne pa jaz ! :-)
CQ, CQ, YU3DTN ! :-))
žmamma, “bello”, žmamma !_
PODPRITE
ZAKON O Odpravi Privilegijev Socializma, ki bo omogočil:
DEJANSKI SESTOP VSEH BIVŠIH KOMUNISTOV OD VZVODOV ODLOČANJA V DRŽAVI IN GOSPODARSTVU
ODPRAVO VSEH PRETEKLIH KRIVIC
VRNITEV POKRADENEGA DRUŽBENEGA PREMOŽENJA
KADROVSKO PRENOVO DRUŽBE
BISTVENO VIŠJO STROKOVNOST NA VSEH NIVOJIH
RAZPAD OBLASTNIŠKIH LOBIJEV, KAZNOVANJE TAJKUNOV IN NJIHOVIH BOTROV
RAZCVET NAŠEGA GOSPODARSTVA
UVEDBO PRAVE DEMOKRACIJE
SLOVENSKI DUHOVNI PREPOROD
PREPOZNO, Drago, PREPOZNO - je šlo že vse u PM !
Nikoli ni prepozno upanje umira zadnje. Res je da so večino stvari zafurali. Začeti bo žal treba z veliko večjega minusa, kot bi to bilo če bi se zgodilo 91 a žal je tedanja opozicija dela z roko v roki v škodo državljanov in izčrpavali so gospodarstvo do onemoglosti zraven pa jim je pomagal še reprezantativni semuličev sindikat, ki ni vreden tega imena, ker sindilati se borijo za delavski razred, kot bi se morali sedanji SD a žal skrbijo vsi samo za svoje riti. To niso socialni demokrati temveč SVOJIM DELILCI.
Drago, verjemi - je šlo že VSE u PM ! _ _ _ _ _ _; Levosučni in Desnosučni - OBOJI GLIH, ta tretjih pa ni !… :-(
Smo in so samo očitno še ni dozorel čas za nas, a ko bodo penzjonisti ostali brez pokojnin šolniki brez svojih plač in vrli policaji ne bodo dobili svojih dohodkov me zanima, če bodo takrat tudi tako mirno opazovali kaj se njim dogaja.
OČITNO MORA NAŠE LJUDI OSEBNO PRIZADETI IN DA ONI SAMI PRIDEJO V POLOŽAJ, KOT JE TOLIKO IN TOLIKO NEZAPOSLENIH IN TOLIKO IN TOLIKO ZAPOSLENIH, KI DOBIVAJO MINIMALCE.
http://www.youtube.com/watch?v=it6utR1qcUo
aktivist je terorist
Nič niste storili za domoljubje samo prazne besede so vas levih in desnih spredsednikom drževe na čelu. Ta resolucija 1096 EU je že dolgo kar je sprejeta IN TUKAJ JE V PREVODU V CELOTI.
Resolucija 1096
O ukrepih za odpravo dediscine nekdanjih totalitarnih komunisticnih rezimov
1.
Dediscina nekdanjih komunisticnih totalitarnih sistemov je vprasanje, ki ga ni lahko obravnavati. Na institucionalni ravni ta dediscina vkljucuje
(cezmerno) centralizacijo, militarizacijo civilnih ustanov, birokratizacijo, monopolizacijo in cezmerno urejanje s predpisi, na ravni druzbe pa sega od
kolektivizma in konformizma do slepe poslusnosti ter drugih nacinov totalitarne misli. Tezko je vnovic vzpostaviti civilizirano liberalno drzavo pod
vladavino prava na tej podlagi, zato je treba stare strukture in nacine razmisljanja odpraviti in premagati.
2.
Cilji tega prehodnega procesa so jasni: ustvariti pluralisticne demokracije, ki temeljijo na vladavini prava ter spostovanju clovekovih pravic in
razlicnosti. V tem procesu so pomembna nacela subsidiarnosti, svobode izbire, enakih moznosti, gospodarskega pluralizma in transparentnosti procesa
odlocanja. Locitev oblasti, svoboda obcil, varstvo zasebne lastnine in razvoj civilne druzbe so nekatera od sredstev, ki bi bila lahko uporabljena za
dosego cilja kakor tudi decentralizacije, demilitarizacije, demonopolizacije in debirokratizacije.
3.
Nevarnosti v primeru neuspesnega prehodnega procesa je veliko. V najboljsem primeru bodo vladali oligarhija namesto demokracije, korupcija
namesto vladavine prava in organiziran kriminal namesto clovekovih pravic. V najslabsem primeru bi bila posledica lahko » zametna obnovitev«
totalitarnega rezima, ce ne celo strmoglavljenje porajajoce se demokracije. V tem najslabsem primeru lahko novi nedemokraticni rezim vecje drzave
pomeni tudi mednarodno nevarnost za njene sibkejse sosede. Kljuc do mirnega sozitja in uspesnega prehodnega procesa je v doseganju obcutljivega
ravnovesja pri zagotavljanju pravicnosti brez iskanja mascevanja.
4.
Tako mora demokraticna drzava, ki temelji na vladavini prava, pri odpravljanju dediscine nekdanjih komunisticnih totalitarnih sistemov uprabiti
proceduralna sredstva taksne drzave. Drugih sredstev ne sme uporabiti, saj potem ne bi bila nic boljsa od totalitarnega rezima, ki ga hoce odpraviti.
Demokraticna drzava, ki temelji na vladavini prava, ima na voljo dovolj sredstev za zagotovitev spostovanja pravicnosti in kaznovanja krivih, vendar
ne more niti ne bi smela zadovoljevati zelje po mascevanju namesto po pravicnosti. Namesto tega mora spostovati clovekove pravice in temeljne
svoboscine, kot sta pravica do pravilnega postopka in pravica do zaslisanja, ter jih mora uporabljati celo pri tistih ljudeh, ki jih sami niso uporabljali,
ko so bili na oblasti. Drzava, ki temelji na vladavini prava, se tudi lahko brani pred vnovicno ozivitvijo komunisticne totalitarne groznje, saj ima na
voljo zadostna sredstva, ki niso v nasprotju s clovekovimi pravicami in vladavino prava ter temeljijo na uporabi tako kazenskega prava kot upravnih
ukrepov.
5.
Skupscina priporoca, da drzave clanice dediscino nekdanjih komunisticnih totalitarnih rezimov odpravijo s preoblikovanjem stalnih pravnih in
institucionalnih sistemov, kar je proces, ki bi moral temeljiti na:
I.
nacelu demilitarizacije, da bi zagotovili, da se konca militarizacija predvsem civilnih ustanov, kot je obstoj uprave vojaskih zaporov ali oborozenih sil
ministrstva za notranje zadeve, kar je znacilno za komunisticne totalitarne sisteme;
II.
nacelu decentralizacije, se zlasti na lokalni in obmocni ravni ter znotraj drzavnih ustanov;
III.
nacelu demonopolizacije in privatizacije, ki sta osrednji pogoj za vzpostavitev trznega gospodarstva in pluralisticne druzbe;
IV.
nacelu debirokratizacije, ki naj bi zmanjsala cezmerno komunisticno totalitarno ureditev s predpisi in prenesla pristojnosti z uradnikov nazaj na
drzavljane.
6.
Ta proces mora vkjucevati spremembo miselnosti (spremembo v srcu in duhu), katere glavni cilj naj bo odprava strahu pred prevzemanjem
odgovornosti, nespostovanja razlicnosti, skrajnega nacionalizma, nestrpnosti, rasizma in ksenofobije, ki so del dediscine starih rezimov. Vse to naj bi
nadomestile demokraticne vrednote, kot so strpnost, spostovanje razlicnosti, subsidiarnosti in odgovornost posameznika za svoja dejanja.
7.
Skupscina tudi predlaga, naj se kazniva dejanja, ki so jih posamezniki storili med komunisticnim totalitarnim rezimom, kazenskopravno preganjajo in
kaznujejo v skladu z veljavnim kazenskim zakonikom. Ce kazenski zakonik predvideva roke za staranja nekaterih kaznivih dejanj, je te roke mogoce
podaljsati, saj gre le za vprasanje postopka in ne za vprasanje vsebine, vendar sprejemanje in uporaba retroaktivnih kazenskih zakonov nista
dovoljena. Po drugi strani pa sta dovoljena sodni postopek in kaznovanje katere koli osebe za katero koli dejanje ali opustitev, ki v casu, ko je bilo to
dejanje storjeno, po nacionalnih zakonih ni pomenilo kaznivega dejanja, je pa veljalo za kaznivo v skladu s splosnimi naceli prava, ki jih priznavajo
civilizirani narodi. Poleg tega v primeru, ko je oseba jasno delovala tako, da je krsila clovekove pravice, trditev o delovanju na ukaz ne izkljucuje niti
protizakonitosti niti individualne krivde.
8.
Skupscina priporoca, naj kazenskopravni pregon posameznih kaznivih dejanj poteka skupaj z rehabilitacijo ljudi, ki so bili obsojeni za »zlocine«, ki v
civilizirani druzvi ne pomenijo kaznivih dejanj, in tistih, ki so bili nepravicno obsojeni. Tem zrtvam totalitarnega prava bi moralo biti dodeljeno gmotno
nadomestilo in to nadomestilo naj ne bi bilo (bistveno) nizje od nadomestila, danega tistim, ki so bili nepravicno obsojeni za kazniva dejanja v skaladu z
veljavnim standardnim zakonikom.
9.
Skupscina pozdravlja odpiranje arhivov tajnih sluzb javnosti v nekaterih nekdanjih komunisticnih totalitarnih drzavah. Vsem prizadetim drzavam
priporoca, naj prizadetim osebam na njihovo zeljo omogocijo pregled kartotek, ki so jih o njih vodile nekdanje tajne sluzbe.
10.
Skupscina nadalje svetuje, naj se premozenje, vkljucno s premozenjem Cerkve, ki je bilo nezakonito ali neopraviceno odvzeto s strani drzave,
nacionalizirano, zasezeno ali drugace razlasceno med vladavino komunisticnih totalitarnih sistemov, praviloma in integrum vrne prvotnim lastnikom, ce
je to mogoce brez krsenja pravic sedanjih lastnikov, ki so si premozenje pridobili v dobri veri, ali brez krsenja pravic najemnikov, ki so prostore najeli v
dobri veri in brez skodovanja napredku demokraticnih reform. V primerih, ko to ni mogoce, naj se dodeli le gmotno nadomestilo. O zahtevah in sporih v
zvezi s posameznimi primeri vracanja premozenja naj odlocajo sodisca.
11.
Glede obravnavanja oseb, ki niso zagresile nobenega kaznivega dejanja, ki se ga lahko kazenskopravno preganja v skladu s 7. tocko, vendar so kljub
temu imele visoke polozaje v nekdanjih totalitarnih komunisticnih rezimih in so jih podpirale, skupscina opaza, da se je nekaterim drzavam zdelo
potrbno uvesti upravne ukrepe, kot je zakon o lustraciji ali dekomunizaciji. Namen teh ukrepov je izkljuciti osebe iz izvajanja drzavne oblasti, ce jim ni
mogoce zaupati, da jo bodo izvajali skladno z demokraticnimi naceli, saj v preteklosti niso pokazali nobene zavezanosti ali vere vanje in nimajo niti
interesa niti motivacije, da bi jih zdaj prevzeli.
12.
Skupscina poudarja, da so na splosno tu ukrepi lahko zdruzljivi z demokraticno drzavo pod vladavino prava, ce je izpolnjenih vec meril. Prvic, krivdo,
ki je veckrat individualna kot kolektivna, je treba dokazati v vsakem posameznem primeru, kar poudarja potrebo po individualni in ne kolektivni
uporabi lustracijskih zakonov. Drugic, zagotovljene morajo biti pravica do obrambe, predpostavka nedolznosti, dokler se ne dokaze krivda, in pravica
do priziva na sodiscu. Mascevanje ne sme nikoli biti namen taksnih ukrepov, prav tako ne bi smeli dovoliti politicne ali socialne zlorabe posledicnega
lustracijskega procesa. Namen lustracije ni kaznovati ljudi, za katere se predvideva, da so krivi, kar je naloga tozilcev na podlagi kazenskega prava,
temvec zavarovati na novo nastalo demokracijo.
13.
Skupscina tako predlaga, naj se zagotovi, da bodo lustracijski zakoni in podobni upravni ukrepi skladni z zahtevami pravne drzave in da bodo
namerjeni proti nevarnosim, ki ogrozajo temeljne clovekove pravice in proces demokratizacije. Skupscina kot referencno gradivo priporoca »Smernice
za zagotovitev skladnosti lustracijskih zakonov in podobnih upravnih ukrepov z zahtevami pravne drzave«.
14.
Skupscina poleg tega priporoca, naj zaposleni, ki so bili odpusceni s svojih polozajev na podlagi lustracijskih zakonov, praviloma ne bi izgubili svojih
poprej pridobljenih financnih pravic. V izjemnih primerih, v katerih si je vladajoca elita nekdanjega rezima dodelila pokojninske pravice, ki so visje od
pravic drugega prebivalstva, naj se te pravice znizajo na obicajno raven.
15.
Skupscina priporoca, naj oblasti zadevnih drzav preverijo, ali so njihovi zakoni, uredbe in postopki skladni z naceli, ki jih vsebuje ta resolucija, in jih
spremenijo, ce je treba. Tako bi se laze izognili pritozbam o teh postopkih, vlozenim pri nadzornih mehanizmih Sveta Evrope v skladu z evropsko
konvencijo o clovekovih pravicah, nadzornemu postopku skupscine pod direktivo st. 508 (1995) o spstovanju obveznosti, ki so jih drzave clanice
sprejele.
16.
Koncno, najboljse porostvo za odpravo nekdanjih komunisticnih totalitarnih sistemov so temeljite politicne, pravne in gospodarske reforme v zadevnih
drzavah, ki vodijo k oblikovanju pristnega demokraticnega duha in politicne kulture. Skupscina zato poziva vse utrjene demokracije, naj okrepijo svojo
pomoc in podporo porajajocim se demokracijam v Evropi, se zlasti kar zadeva podporo pri uvajanju civilne druzbe.
@S.P.
Ljudje seveda skušajo spremeniti stvari, ampak jih ne morejo ker nimajo znanja in ker niso informirani… Tako pač je, ne moreš pisati zakonov, če nič ne veš o pravu, ne moreš voditi države če nimaš pojma o ekonomiji in ne moreš pridigati kako je treba voditi državo če ne veš kaj različni ukrepi lahko prinesejo, za to je potrebno imeti zelo veliko različnih ljudi, strokovnjakov, od sociologov, pravnikov, ekonomistov do vseh ostalih bolj praktičnih… ljudje zbirajo podpise za referendume a sploh ne vedo kako izgleda Uradni list ali pa kaj so naloge ustavnega sodišča, ne moreš nečesa takega početi in hkrati ne poznati učinkov tega početja in zakaj pride do takih učinkov - potem se pa razburjate zakaj ustavno sodišče prepove referendume… potem lahko imamo tudi referendum o povišanju plač na 10000 evrov ali kako?!
Sploh pa je ta zakon o odpravi privilegijev itd. primer tega kar sem opisal zgoraj - popolni laiki se gredo strokovnjake, to se je dogajalo v totalitarnih državah da so razni polpismeni ljudje pisali zakone in jih izvrševali, morda si oglejte ustavo Severne Koreje ali kaj podobnega…
Ziga: Moja poanta je bila, da se ljudje trudijo spreminjati državo, ker z njo niso zadovoljni. Niso zadovoljni z delom politikov in to pomeni, da politiki niso isto kot narod oz., da je narod velikokrat močno nezadovoljen s politiki. Tako ne gre enačiti politikov, države in naroda, domovine, kar pa je trdil janko.
S.P.:
Narod ima politike take, kot jih zasluži, saj jih sam izvoli.
slo-Izbrisani
ko pogledam turka se primem za denarnico
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042277325
Odstop Igorja Bavčarja torej ni zmaga, ampak hud poraz domačega korporacijskega upravljanja in etičnih vrednot, ki naj bi veljale v poslovnih in družbenih odnosih. Vpleteni v zgodbo o Istrabenzu so z njim dali jasno vedeti, da za vse vendarle ni kriv (le) Bavčar - če bi namreč bil, bi ga nadzorniki razrešili, lastniki tožili, banke pa “stisnile” v kot. Zmetati vse blato v Bavčarja in pri tem prezreti tiste, ki so ga pomagali “ustvariti”, je primerljivo z zatrjevanjem, da svetovna finančna kriza in Bernard Madoff nimata skupnega imenovalca, ali razlagami, da so se finančni trgi zlomili zaradi preveč in ne premalo regulacije. Zdaj vemo, da napaka ni bila (le) v Bavčarju, ampak sistemu, ki je “ekscesnost” nekdanjega prvega moža Istrabenza omogočal in nagrajeval. Bavčar tako ni “bolezen”, ampak le njen “simptom” - bi bilo v enakih okoliščinah v Istrabenzu res vse v najlepšem redu z drugim “bavčarjem”?
Z načinom Bavčarjevega odhoda je slovenska finančno-gospodarska elita ponovno sporočila, da ni sposobna samorefleksije in da (bo) “zaslužne” člane ščiti(la) do zadnjega. Če še Istrabenz, v katerem ima Igor Bavčar še vedno 25 odstotkov delnic, na koncu res ne bo končal v stečaju, bo imel njegov nekdanji prvi mož, kot bi dejal eden njegovih dolgoletnih prijateljev, res razlog, da odpre šampanjec.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042277910