26. junij, 2009 | Luka Culiberg

Geni, genij in geneza

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Tisto, česar pri vroči debati o »gensko spremenjenih organizmih« ne razumem najbolje, je, v čem za božjo voljo je tak problem? Ko poslušam iz vseh koncev in krajev, kakšen »bav bav« so »gensko spremenjeni organizmi«, se namreč zbegan sprašujem, kako mi je lahko ušlo, da vendar nekje obstajajo tudi gensko »nespremenjeni« organizmi, torej taki, katerih genski material ostaja nespremenjen in nedotaknjen, vse odkar jih je, kakor nam izpričuje knjiga Geneze … hm, kako že?

In tu se mi ponovno zalomi. Saj vendar ne more biti na svetu prav veliko posebnežev, ki bi verjeli, da vse te rožice niso »genski« organizmi, pač pa nam razkazujejo svojo lepoto prav tako, kakršno si je zamislil stvarnik, ki jih je iz prsti ustvaril in jim svetega duha vdihnil … A četudi danes v resnici ne verjamemo ničesar takega, se vseeno zdi, da smo prav to »božjo previdnost« pripisali poosebljeni »materi Naravi«, ki skrbi za nas in naše blagostanje s svojim »inteligentnim načrtom«.

A narava seveda ni nikakršen znanstveni genij in nima nobenega inteligentnega načrta. Narava ni ustvarila »popolnih« živih bitij, rastlin in živali (pa tudi ljudi ni ustvarila po božji podobi), da bi se zdaj nespametni in častihlepni človek mešal v njeno delo in iz popolne »naravne« harmonije ustvarjal nevarni genski »kaos«. Narava JE genski kaos, in pri svojem delu ji je precej manj jasno kaj počne, kakor je to jasno možem v belih haljah, ki poskušajo kakšni kreaciji narave dodati še kakšen dodaten gen, da bi jo malce izboljšali.

Ne razumem načelne groze nad idejo »gensko spremenjenih organizmov«. Ne razumem groze nad tem, da znanstveniki, na primer, v krompirjeve liste vnesejo en dodaten gen, ki gre na živce koloradskemu hrošču, medtem ko nas ne moti to, da so ljudje ali pa narava sama, zmešali milijone in milijone genov, da so do krompirja sploh prišli. Kaj vendar naj bi pomenilo, da ne bomo dovolili »gensko spremenjene koruze«, če pa koruza vendar je »gensko spremenjena«, za to so hvala bogu že pred tisočletji poskrbeli Indijanci tam nekje v srednji Ameriki.

Ne moti nas, da imamo vrtnice v stotinah različnih odtenkov, ne moti nas udomačevanje rastlin in živali, ne moti nas križanje milijonov genov brez vednosti narave in popolnoma brez vednosti, kaj bo iz tega eksperimentiranja nastalo, medtem ko nas je groza, če dodamo nekemu božjemu stvarstvu en sam gen in še to načrtno in premišljeno.

Da gre pri tem za strah iz nevednosti priča že to, da smo ljudje skeptični do »gensko spremenjenih rastlin«, ko pa gre za genski inženiring v medicini, pa naenkrat nimamo več problemov, samo da nas pozdravi. V takih primerih hitro pozabimo na našo pred tem tako trdno vero v modrost matere Narave in na to, da »za vsako bolezen ena rož’ca raste«, in z največjim veseljem pogoltnemo kakšno z genskim inženiringom pridobljeno tableto.

Seveda nočem reči, da pri vsem tem genskem inženiringu ni nikakršnih vprašanj in problemov. Osnovni in hkrati največji problem je patentiranje. Za moj okus je namreč ideja, da lahko nekdo, ki je v določeno rastlino vstavil dodaten gen, to rastlino patentira, neskončno bolj grozljiva od te, da uboga rastlinica v sebi zdaj nosi tisti nov gen. Da nam lahko nekdo prepove še enkrat posejati koruzo, kakor nam Microsoft recimo prepove še enkrat naložiti Windowse, je naravnost strašljivo in tako absurdno, kakor da bi Kolumb moral od Indijancev najprej odkupiti patent za krompir, preden ga je lahko pripeljal v Evropo. Patentov na živa bitja enostavno ne bi smeli dovoliti.

A to sta dve različni vprašanji, in drugo ni neposredno zvezano s prvim. Korporacije, kot je Monsanto, niso same po sebi razlog za paniko pred tako imenovanimi »gensko spremenjenimi organizmi« na načelni ravni. Za to je krivo bizarno razumevanje narave, tisti teološki in teleološki pogled na naravo kot stvarstvo z jasnim načrtom in začrtano smerjo, kakor da ne bi vedeli, da je vse skupaj naključni proizvod genskih mutacij, da naravi – če že uporabljamo ta metaforični koncept – niti približno ni jasno, kaj počne, da smo mi vsi hvala bogu »gensko spremenjeni«, in da je dobro, da smo, saj bi le malokdo med nami danes še užival v vlogi virusa.

Tako razumevanje narave ni problematično le v kontekstu GSO, pač pa za seboj potegne celo serijo zgrešenih mnenj in predsodkov, od tega, da je homoseksualnost »nenaravna«, do težav z vprašanjem oplojevanja žensk z biomedicinsko pomočjo. Ne dovolimo ničesar, kar bi poseglo v to nedotakljivo in popolno božje stvarstvo. Seveda moramo naravi pripisati zasluge, da danes nismo več virusi, pač pa smo v koži, v kateri se še kar solidno počutimo, toda poanta je, da je naravi pač »ratalo«. Za razliko od znanstvenikov v laboratorijih, ki vsaj približno vedo, kaj počnejo, ko spreminjajo gensko strukturo nekemu organizmu, je narava kakor Pehta v votlini, ki naključno meša svoje zvarke. Kakšen med njimi je po naključju res lahko tudi zdravilen. A zaradi tega ni nič bolj avtentičen, nič bolj resničen, nič bolj »božji«.

Luka Culiberg

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
20 x komentirano
  • Bount je rekel/-la:

    Culiber, to je tako, zavest si predstavljaj ko nadstroplja, bolj ko je negdo ozaveščen v višjem nadstroplju prebiva in ima vejči pogled na panoramo, okolico, torej bolj razume.Ptičja perspektiva, saj veš , ali pa ne veš!
    Negdo, ki pa je z zavestjo še v pritličju zgradbe, pač vidi in razume, kar mu je pač dano!
    Nič zato, vsak ob svojem času!

  • Bount je rekel/-la:

    In mimogrede, narava je perfektna taka kot je, le razumeti, jo je treba, TER Z NJO SODELOVATI, NE PA JO POSILJEVATI!

  • zirosi je rekel/-la:

    Jaz prav tako ne razumem, le kaj bi lahko bilo narobe ogljikovim dioksidom v zraku, ali žveplom v dežju ali z vsemi kemikalijami v zemlji in na tleh pa tudi plastične vrečke so narejene iz popolnoma naravne nafte.
    Res ne vem, kaj bi lahko bilo narobe z vsemi smetmi in zakaj vsa ta govorica o onesnaževanju - samo razumemo ne in se bojimo ali pa nam estetsko ne ustreza najbolj.

  • Okapi je rekel/-la:

    Samo premislek o patentiranju gensko spremenjenih rastlin. Ne gre drugače, ker sicer nihče ne bi vlagal v razvoj. Če laboratorij vloži milijone v razvoj nove, koristne poljščine, mora biti za trud na nek način poplačan. In če rastlina ni patentirana, jo bodo nekaj malega prodali prvo leto, potem pa nič več, saj jo bodo kmetje pač sami razmnoževali. Razvoj bi se v trenutku ustavil.

    Poleg tega patenti niso noben bavbav. Prodaja je omejena prvih 10, največ 15 let (patentna zaščita sicer traja 20 let, ampak od patentiranja do prodaje je dolga in zapletena pot preizkušanja in registracij), potem pa je za vse večne čase koristna rastlina free for all. In kaj je 10 let proti večnosti?

    O.

  • EgonAlter je rekel/-la:

    DDT je enako veljal za čudežno iznajdbo - pa se je vseeno čez čas izkazal za rakotvornega. Skepsa je na mestu.

  • Koloradski hrošč je rekel/-la:

    Dol z gensko spremenjenimi organizmi, živeli naravni krompirjevi listi!

  • Nogavička je rekel/-la:

    Okapi, napredku nihče ne nasprotuje, vsaj na deklarativni ravni. Vendar se pojavi problem, ko se v imenu napredka potihem priključi še potreba po vladanju svetu in monopol nad življenjem.

    Naj spomnim na mehanizme, ki jih gensko spremenjeni mehanizmi nosijo s sabo, s katerim Laboratorij nadzoruje vse prihodnje posevke. Saj veš da je mogoče narediti organizem dovzeten na točno določeno kemikalijo. Če ta izostane, izostane vse ostalo.

    Pol se pa pejd kmetijstvo.

  • Gregor je rekel/-la:

    Eden izmed redkih razumnih člankov na to temo. Pohvalno!

  • korporacija je rekel/-la:

    Avtor članka sam prizna (večkrat!), da ne razume…in iz vsebine se to tudi izkaže. Da ne razume. Vprašanje je, zakaj potem pametuje o stvareh, ki jih ne razume.

  • nik je rekel/-la:

    O znanstvenih norostih:

    http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Delo
    Ob rojstvu obsojen na dosmrtno kazen

    Zaradi tega je Andreas Meyer začel študirati pravo. Zaradi tega študija ni končal in zaradi tega že vse življenje živi od državne pomoči. Zaradi tega so posledice, ki jih je povzročil contergan, uspavalno sredstvo s konca petdesetih in začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je vsebovalo učinkovine thaliomid. Meyer (48) je eden izmed približno 5000 Nemcev, ki so se rodili s hudimi deformacijami in poškodbami, ker je njegova mama med nosečnostjo jemala contergan. Kölnčan brez rok in nog je eden najbolj znanih aktivistov za pravice žrtev omenjenega uspavala – zaradi teh prizadevanj, natančneje zaradi poziva k bojkotu vseh podjetij, ki spadajo v krog Grünenthala, proizvajalca contergana, pa se je zdaj znova znašel pred sodiščem. Podjetje družine Wirtz iz Stolberga pri Aachnu ga je namreč zaradi tega poziva tožilo. Že več kot stoletja trajajoča razprava o krivdi, odgovornosti in odškodninah se je znova razplamtela, piše Süddeutsche Zeitung, za Meyerja pa je samo nadaljevanje boja, ki ga je začel pred četrt stoletja in ga ne misli končati, čeprav ga je enkrat izgubil tudi že pred ustavnim sodiščem. Leta 1987 je to namreč zavrnilo njegovo zahtevo po višji odškodnini od tiste, ki je bila s poravnavo določena že leta 1970 – sto milijonov mark skupaj (za vse prizadete), ob odpovedi vsem nadaljnjim zahtevkom.

    Meyer bi rad spoštovanje »višjih načel«, rad bi »vzorčni primer«, po katerem bi bilo enkrat za vselej jasno, da mora »povzročitelj odgovarjati«. Toda je zato dovoljeno pozivati k bojkotu tudi tistih podjetij, ki s conterganom nimajo in nikoli niso imela ničesar opraviti, imajo pa istega lastnika? Meyer pritrjuje, čeprav se je krovno nemško združenje žrtev contergana (od katerega se je Meyerjevo združenje BCG »odcepilo) lani sporazumelo za podvojitev državnih rent (na največ 1090 evrov) in »dodatnih« 50 milijonov evrov odškodnine od Grünenthala za kakšnih 2700 še živih žrtev zloglasnega uspavala. Za Meyerja je prvi dogovor škandalozen, saj »za nas plačujejo davkoplačevalci in ne družina Wirtz«, drugi pa »poniževalen«; njegovo združenje iz tega naslova zahteva stokrat več – pet milijard evrov. A ker ni spoštoval že izrečene sodne prepovedi pozivanja k bojkotu, bo zdaj morebiti moral plačati sam. Grozi mu kazen do četrt milijona evrov – ali ječa. »Naj kar zaplenijo moj invalidski voziček. To bo lažje, kot da me aretirajo, saj mi še lisic ne morejo nadeti. Na dosmrtno kazen sem bil pa tako ali tako že zdavnaj obsojen,« grenko pravi Meyer.
    ——————
    O spolnosti pa:

    Has the mystery of sex been explained at last?
    http://www.newscientist.com/article/mg20227121.600-has-the-mystery-of-sex-been-explained-at-last.html?full=true

  • kozhman je rekel/-la:

    na kratko!
    agresivni monopolist Monsanto, naprimer, prodaja gensko modoficirana semena soje, ki je odporna na Monsantove visoko rakotvorne nerazgradljive strupe (herb/pest/insekticide), da jih lahko (v čim večjih količinah v veselje vseh stockholderjev) mirno polivamo po nasadih in zemlji in nam tako prihrani delo s škodljivci … “India: More than 4,500 farmers have committed suicide due largely to mounting debt caused by the poor yields, increased need for pesticides, and higher cost of seed of the BT cotton seed sold by Monsanto ”

  • ČezPlot je rekel/-la:

    Velja se bolj poglobiti v tehniko in čas. Obstaja knjižura z naslovom: Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896 - 2000. Nore krave na primer. Zakaj niso strokovnjaki že takoj opozorili, da se ne sme pokladati živalskih beljakovin rastlinarjem? Po toči so bili pa pametni. Ampak vmes je preteklo veliko ČASA! Nekatere stvari gredo počas.
    Nekateri mikroorganizmi so postali odporni na antibiotike. Počas. Danes so tu! Na enem od strokovnih seminarjev za širšo javnost o GSO so povedali, da genska sprememba ni 100%. Je juhica. Po želji spremenijo na primer 30% genov, ostalo pa nihče ne ve in ne kontrolira v kaj so se še drugi spremenili. Itd.

  • bodi je rekel/-la:

    http://www.raw-wisdom.com/genetically-modified-food
    50 škodljivih posledic gmo

  • Bount je rekel/-la:

    NO, TAKO JE, VIDIM , DA TISTI KOMENTATRJI, KI SO DOUMELI KAKŠEN MONSTER JE Monsato,
    so že prispeli na višja nadstroplja svoje ozaveščenosti, ostali, pa se itak še plazite v pritličju
    ali pa - recimo- malo višje od pritličja in že mislite , da ste filozofi, ha..ha..ha
    Kot zgornji članek- eno veliko, brezvezno , napačno usmerjeno filozofiranje!

  • Bount je rekel/-la:

    Veste ka, obstaja samo eno vprašanje , to je biti ali ne biti, kar pomeni si z zavestjo že prisoten v Višjem Jazu ali pa nisi!
    In tisti, ki niste, zastonj razlagati, saj ne morete razumeti, kot je Kristus dejal: oprosti jim, saj ne razumejo!
    Je pa tudi res, da je rekel: škoda metati dragulje svinjam, to je , lahko se trudimo kolikor hočemo, nekateri enostavno niso pripravljeni ali pa niso zmožni doumeti!

    In še enkrat Monsato in njemu podobni novodobni monsterji, iamjo samo en moto: zavladati svetu preko hrane, si podretiti in zasužnjiti svet, ga popolnoma spraviti pod svojo kontrolo, in tiste , ki se bodo upirali, jih eliminirati. Neke vrste Matrica.
    In matrica lahko vlada samo neozaveščenim, omamljenimi ( tudi preko intoksirane hrane in vode) osebam! In PIKA.

  • Bount je rekel/-la:

    Pa še en majčen -enostaven nasvet Culiberg-u:
    Mati narava, tudi to smo mi, je del nas, ne nekaj posebej tam spodaj, kar je potrebno podretiti, zasužnjiti!
    Stroji in aparati so podaljšek oziroma orodje človeka in ko človek začne proizvajati orodje za uničevanje ostalega življenja( enako velja za gensko modifikacijo) , pomeni, da njegova oholost, prevzetnost in
    požrešnost je tako velika, da postane lepljiv, slepi ( ne- lepi), suženj svojih nekontroliranih strasti in to vodi samo v eno smer: uničevanje vsega življenja in s tem posledično tudi samega sebe!

  • Si. R. je rekel/-la:

    Okapi,

    poznam tvoje zagovore GSO in podobnega.

    Zanima pa me, ali se ti zdi tudi, da obstaja razlika med počasnim, naključnim spreminjanjem genov (po naravni poti) in masovnim spreminjanjem po poti, na način, kot jo/ga forsira človek?

    Jasno je, da smo vsi pravzaprav posledica genskih sprememb - sicer nam ne bi ratalo biti danes takšni, kot smo, na 100 milijonov let (ali koliko že) podlage vse od enoceličnih organizmov v svetovnih morjih …

  • miro je rekel/-la:

    Trije bistveni problemi:

    -patenti,oziroma želja po monopolu peščice podjetij in s tem neke vrste zasužnjevanja ljudi

    -oviranje in celo preprečevanje neodvisnih raziskav o stranskih učinkih GSO-jev (vzrok-monopol, patenti, velika vložena sredstva…/ način-z lobiranjem, podkupovanjem politikov, raziskovalcev, novinarjev…)

    -kot je napisal “Si. R”: razlika med počasnim, naključnim spreminjanjem genov (po naravni poti) in masovnim spreminjanjem po poti, na način, kot jo/ga forsira človek in nepredvidljive posledice takega početja (še posebej zato, ker je popolnoma brez nadzora)

  • Bount je rekel/-la:

    Prosimo , da na to temo si ogledate več informacij in podpišite peticijo na :
    http://www.eliant.eu
    Hvala.