4. julij, 2009 | Denis H.

Veličastni vohun

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Ko je pri osemnajstih letih v gejevski četrti Le Marais v Parizu stopil pred gramofone, se Christophe Le Friantu ni niti sanjalo, da bo nekoč na svoj način zaznamoval svojo okolico in vplival na množice po celem svetu.
In kdo je oseba, ki si je namesto prvotnega imena Chriss the French Kiss, po uspešnem prvencu nadela novo oznako, ki jo je našla v glavnem igralcu iz filma režiserja Philippa de Broce, “Le Magnifique”?

Bob Sinclar. Bob se leta 1986 prične ukvarjati z vrtenjem glasbe in se kmalu pridruži francoskim velikanom, ki so s svojim filtriranim diskom želel ustvariti svoj slog, drugačen in bolj inovativen od ameriških kolegov. Vendar njegov prvenec nastane šele dobro desetletje kasneje pod imenom Paradise. Bolj kot želeni uspeh mu plošča prinese težave zaradi nedovoljene uporabe vokala Jane Fonda v pesmi Gym Tonic in s Thomasom Bangalterjem (Daft Punk) se znajdeta na sodišču. Pa vendar to Chistopha ne ustavi in v letu 2000 izide nov album v katerem celo posveti pesem velikanu disko glasbe Cerronu, saj je le ta v veliki meri vplival na avtorjev opous z imenom Champs Élysées. In ravno ta posvečena pesem ga kaj hitro postavi na deveto mesto lestvice UK Top 40.
Od tu gre pot samo še navzgor. Kmalu za tem ustanovi projekt z imenom Africanism, ki je posvečen promociji afriškega ritma in kot pomoč kontinentu samemu. V idejo vključi veliko število različnih ustvarjalcev predvsem pa sloni na sodelovanju z afriškimi artisti. K projektu tako stopijo tudi David Guetta, DJ Gregory, Malinga Five, Joachim Garraud, Tim Deluxe, KC Flightt, Bjorn Lundt, Osibisa, NaSSau, Lekan Babalola, Shinichi Osawa, Salomé de Bahia, Liquid People, Eddie Amador, Martin Solveig in še mnogi drugi, ki prinesejo svežino starega plemenskega ritma, funka, jazza in latina v sodobno elektronsko obliko.
V tem času sama elektronika postaja bolj dostopna množicam in to se odrazi tudi na Sinclarjevem ustvarjanju, ki se zelo hitro prilagodi sami situaciji in se obrne v bolj popularne vode. Pesem Love Generation ga leta 2005 zasidra najvišje na svetovne lestvice in polni medije s svojim sporočilom o miru in ljubezni. Takoj naslednja skladba World Hold On, pa leta 2006 postane presežek v tej zvrsti. Poleg tega, da jo uporabijo kot himno nogometnega svetovnega prvenstva istega leta, je nominirana za Grammyja in Billboard Magazine jo označi kot Number One Hot Dance Club Play Single of 2006. Tako se postavi celo pred Madonno in Christino Aguilero, ki sta mu sledili. Nekaj podobnega se zgodi tudi leta 2007, ko na albumu Soundz of Freedom izstopa pesem Rock This Party, ki zasede prvo mesto na lestvici Billboarda - Hot Dance Club Play.

Prilagodljivost ustvarjalcev elektronske glasbe dopušča veliko različnih mnenj in osebnih občutkov. Pa vendar avtorji izbirajo sami in včasih imam občutek, da vsemu temu pripomore tudi čas, ki ga oseba preživi v nekem bolj ali manj neznanem okolju, ki ga ustvarja in gradi. Tako nekateri zavijejo še bolj v globino, drugi pa se odpravijo na površje. Pa vendar kaj je bolje? Sam se zelo hitro odločim za tisti del avtorjevega ustvarjanja v skupini Africanism, ampak nikoli pa ne morem soditi, da je njegovo trenutno početje napačno ali kaj drugega, saj prinaša veselje in dobre občutke nekomu drugemu, ki se s tem delom poistoveti. Glasba je glasba, okus je pač priučen.
Zanimiva je pot tega ustvarjalca, ki se v Slovenijo vrača 4.7.2009 v sklopu promocije novega singla Born in 69 na odprto prizorišče bazena Laguna, primeren prostor za takšen dogodek.

Več o samem dogodku na strani organizatorja…

Bob Sinclar - Gymtonic


Vir: Youtube, avtor: bOsSsSjUhH

Bob Sinclar - Vision of Paradise


Vir: Youtube, avtor: DanceHouseRare

Africanism - Edony


Vir: Youtube, avtor: noomayos69

Africanism - Tourment D’Amour


Vir: Youtube, avtor: Mockmoon

Africanism - The Dragon


Vir: Youtube, avtor: iamaloady

Bob Sinclar - Love Generation


Vir: Youtube, avtor: wmsilveira

Denis H.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Komenitiranje tega prispevka ni dovoljeno.