Vest

Bount je rekel/-la:

Glede zgoraj omenjene teme, prosim oglejte si
http://www.eliant.eu

zbiranje podpisov za hrano brez GSO,
to je zbiranje podpisov za kvaliteto življenja in za različnost kulture v Evropi

t-h-o-r je rekel/-la:

jao, spet eni ekobutli jokajo

MEFISTO je rekel/-la:

Zakaj so na čelu organozacij tako imenovane civilne družbe po navadi neki čudni tipi.

Zadnjič se imel naprimer prliko in čast videti in poslušati neko borko proti spolnemu nasilju nad ženskami, za katero smo bili vsi moški prepričani, da nima nikakršnih izkušenj s spolnimi napadi in da njeni deviškosti od spolnih pohotnežev ne grozi niti najmanjša nevarnost

Semso je rekel/-la:

Franček. res je. mutacija se dogajajo vsak trenutek. a vendar v naravi naljucno in neglobalno. ce je mutacija uspesna v smislu eko niše, bo ostala, sicer bo z nosilcem odmrla. problem GSO je, ker nekdo zunaj narave postavlja generalno sito za ves svet. ucinek na biodiverziteto je tako globalno unicujoc, poleg tega pa so takoimenovani zunanji posegi navadno vecji za stopnico ali dve od mutacij v naravi. to privede pa do glavnega cilja, zakaj se je GSO sploh zacel. Olastniniti genom. Malo za salo malo zares. kot mula (med oslom in kobilo) nima potomcev, jih tudi ta semena nimajo. Enoletnice + olatninjem genom = zelo donosen monopolni biznis in poplna odvisnost od dobaviteljev. Nic vec domacih jabolk, pire, psenice. Placevanje koncesije za vsak najden olastninjen gen. Gospoda, francek, sem sedaj dobil vaso pozornost??
Monopolni proizvajalci do sedaj se niso strli patentnih drzavnih uradov. Bojim pa se, da je to le se vprasanje casa. Zato je vsakrsen zakon proti, ena ovira vec.

ej je rekel/-la:

GSO mora bit čist prepovedana!

Bount je rekel/-la:

Thor , bolje eko butl, kot horor butl !

bik je rekel/-la:

a nimate drugega dela, sami luzerji in brezposelni poiščite si pravo delo; Če bi vas plačevali za nore ideje, bi bili bogati.
tako pa ste zgube, ki izgubljate čas.

Bount je rekel/-la:

Tema GSO bo pa kar zanimiva, jaz pridem oblečen v krokodila z tremi glavami, vsaka glava bo predstavljala enega politika, katerega, se pa itak že ve!

Elena Pečarič je rekel/-la:

BOUNT, super takih rabimo čim več.
lahko se kdo obleče v gen!

Bount je rekel/-la:

Da, tukaj pa ne bo problema, niti soldov za maske jim ne bo treba trošiti, saj jih je precej veliko na poltični sceni, ki so pravi, pravcati kameleoni, simulanti, tanti mutanti in pretenderji , pa še pesmico
bomo zapeli : I’am the greatest pretender but nobody knows who I am , tell me, who you want me to be and that I will be, I can be a super man or a yelow submarine…or I can be white, red or black, tell me who you want me to be….

Bount je rekel/-la:

pa,pa,pa, tu, tu tu,…
He is more like a beauty King and he said I’am the One, go to dance on the floor in a round, he told me his name is Gregor Gi and I’am the One , but the chance is you are not mine Sun and he said I’am the One…

Kovačič Spletko je rekel/-la:

pa kaj je to en zahojen folk, ki nima pojma pa kar nekaj demonstrira in apriori neke kontra izajve deje? naj grejo najprej v šole, preden traprijo neumnosti.

Bount je rekel/-la:

I’am the One, the one who even write can not, I’am the One who deje izajve..I’am the One..ha..ha..ha
but I’am
not gonna to skul, so I no spik, no vrit, no fink..

miro je rekel/-la:

Franček ima popolnoma prav. GSO se da prav lepo primerjati z virusi. Verjetno tudi posledice…

miro je rekel/-la:

Franček,
še to bi te vprašal: Mar ni res, da to …virusov RNA preko reverzne transkriptaze prepisal v tvoj DNA… velja samo za virus HIV?

To pomeni, da se pri GSO igramo s smrtno nevarno zadevo, ki je ne poznamo dovolj in s katero se ne znamo učinkovito spopasti, če bi prišlo do kakšnih zapletov.

Zbik je rekel/-la:

Miro, ne vem, če si pismen, vsekakor ne kaže, da sploh kaj razumeš. In Bounty darling ni nič boljši.

Če so moji sumi pravilni, Franček ni kdorkoli, ampak neki učeni gospod na “G”. In seveda on ne more uganiti, da razni eko-mahnjeni-polemizanti nimajo pojma o pojmu. Franček je vnaprej v osnovi, v kali odpihnil vaš argument o “minimalnih, počasnih naravnih spremembah” genoma, saj viralna DNA, ki izhaja iz retrovirusov (in ne le iz HIV; Miro, bibmo bubmasti) sestavlja 5-8% človeškega genoma. Sploh ne obstaja neki “izvirni človeški” ali “čisti izvirni rastlinski” genom. V milijonih let so oportunistične okužbe ves čas - tudi drastično - spreminjale genome tudi višjih organizmov (mnogoceličnih). Ves genom je ena naravna naključna svinjarija, ki se lahko v vsakem trenutku nezaznavno spremeni v celih pasažah, ki pa vseeno deluje, če ne crkne. Vsak retrovirus MOČNO spremeni genom in ne le “v enem genu”, kar je želja in namen genetskega inženiringa. Seveda pri umetnih spremembah ni mogoče predvideti vseh posledic, toda vseh posledic ne moreš predivideti tudi v primeru neke oportunistične okužbe s katerim (do nadaljnjega) benignim retrovirusom, ki je zapovrh navzven nezaznavna in nezaznana. Šele raziskovalci so odkrili te mehanizme, dotlej so bile posledice odlično gojišče mitologij in osalih poganjkov “divje misli”, ki jih je le skušala izreči očitno v brikolažni govorici znanega.

Po mojem skromnem mnenju, s kateri se sicer ne strinjam, pa bi bilo treba vse udeležence IN ZLASTI ORGANIZATORJE takih demonstracij poloviti in jih PRAVIČNO KAZNOVATI. Pravična začetna kazen bi bila, recimo, 100-urni tečaj iz osnov biokemije, mikrobiologije in genetike. Seveda z obveznim končnim izpitom, da ne bi slučajno ta banda spala na predavanjih. In če ne bi opravili izpita pozitivno… pa še enkrat.

(Zadnji odstavek je parodija, da ne bo kdo zdaj pameten!!! Pa da ne bo potem mijavkal, da se samo izgovarjam)

t-h-o-r je rekel/-la:

lejte, vas nihče ne bo silil v to, da jeste GSO, mene pa hočete vi prisiliti, da ne smem jesti GSO fucking morons

jype je rekel/-la:

Se pridružujem pozivu za obvezni tečaj za demonstrante. Izganjanje hudiča in kurjenje čarovnic je stvar bivšega tisočletja. Pa naj že enkrat nehajo opletat z 80% ljudi, ki da so proti uporabi genetske tehnologije.

Jaz že kupim bio jajca pa bio paradižnik pa bio krompir, ampak to mora ostati moja odločitev. Če nihče ne bo v Merkatorju vzel gensko spremenjenega sadja, čeprav tako lepo izgleda, diši in ima božanski okus, bo pač tam zgnil in Merkator ga bo nehal prodajat. Če pa bodo take pridelke ljudje kupovali, potem pa očitno niso tako zelo grozni.

Pa naslednjič, ko okopavate svoj bio krompir, se spomnite, da je v njem veliko E300 (L-askorbinske kisline), pa če vas je še tako strah tega!

Semso je rekel/-la:

Samo v vednost tistih , ki jim GSO pomeni pravico izbire. Tako kot škodljivci uničujejo poljščine, jih tudi prekomerna uporaba herbicidov in fungicidov. In kaj so razvila biotehnična podjetja. Med glavnimi proizvodi najdete tudi koruzo in sojo odporno na določene vrste herbicidov. kar pomeni 3 do5 x vecjo uporabo tega herbicida, ki ga seveda zagotavlja ista firma kot semena. Pa zdravo uzivanje vam zelim.

Drugi problem GSO se bo zgodil ko bo sobivanje doseglo, da se bo genom GSO zrnja prenesel na katerokoli avtohtono sorto. in potlej bo treba placati patent. me zanima ce bodo se tako veselo piskali o alternativi, ko bo hrana 3x drazja.

Mimogrede. gensko spremenjeni tobak v indiji se je izkazal za tako ranljivega, da je unicil nekaj tisoc kmetij in povzrocil radikalni dvig samomorov med kmetovalci. ne verjamete? najdite si na spletu.

Q_ je rekel/-la:

Ni problem količina hrane, problem je njena distribucija in dejstvo, da je hrana postala dobrina, s katero se špekulira na svetovnih blagovnih borzah.

Primerjanje križanja in žlahtnenja s z vnosom tujerodnih genov je povsem neustrezna.

šifra je rekel/-la:

@Q
…razliži to, mefistu&co,saj ne vidijo(nočejo ) niti, na lastna polja ,kaj šele daleč stran ,kjer se(že ) “dogaja”…!

medek je rekel/-la:

http://www.denkmal-film.com/abstracts/KillingSeeds.html

medek je rekel/-la:

EU: ZDA

http://vranika.blog.siol.net/2008/03/21/vojna-za-hrano-zarota-genetskih-korporacij/

medek je rekel/-la:

http://vranika.blog.siol.net/2008/03/10/skrita-svetovna-vojna-vojna-za-hrano/

MEFISTO je rekel/-la:

BOUNT, če že želš očarati občinstvo s poliglotstvom, moraš bolj paziti na pisavo, sicer lahlo pride do dvoumja in nesmislov ali celo do nerazumljivosti.

Aeksandar Todorović je rekel/-la:

MEFISTO mi dva sva si v nečem zelo podobna -v provokacijah.Razlika med nami je v tem, da ti to delaš anonimno, in tudi brez cilja. Zato tvoje provokacije nimajo nobenega učinka na karkoli, ali kogarkoli.Skratka, to so tvoji vsakodnevni izlivi v prazno.Temu se v sexologiji reče,-ma sam se definiraj, da nebih še jaz tukaj zasmetil forum.

t-h-o-r je rekel/-la:

kršiti želite moje pravice, fašisti

Aeksandar Todorović je rekel/-la:

t-h-o-r
Tako vsi kateri se borijo za čisto okolje kršijo tvoje pravice, ker ti hočeš vdihavati CO 2,
Vsi kateri se borijo za odstranitev azbesta iz tvojega (našega ) življenskega okolja so fašisti, ker ti imaš pravico do karcinoma.
t-h-o-r, oprosti, mogoče sem narobe razumel. Mogoče res misliš, da so oni na drugi strani fašisti, ne pa borci proti proti GSO.

Elena Pečarič je rekel/-la:

http://www.flixxy.com/bear-animal-nature-film.htm

t-h-o-r je rekel/-la:

Aeksandar Todorović

vsem ljudem hočete vsiliti prepoved uporabe GSO, da to je zame fašizem

miro je rekel/-la:

@Zbik
Sem nepismen, nič ne razumem, sem bibmo bubmasti; tukaj se strinjam s tabo. Dober se mi zdi tudi “point”, ko ti in franček primerjata GSO z retrovirusi. Torej dajmo razširjati seve retrovirusov naključno med prebivalstvom. Saj so naravni mar ne! Mimogrede retrovirusi povzročajo tumorje, levkemijo, hepatitis… V zdravljenju teh bolezni smo pa ja uspešni! Odtod moja opazka o virusu HIV.

Dokaj hitre genetske spremembe povzroča tudi radiacija. Zakaj bi ne izdelovali radioaktivni nakit ali obeske za ključe iz urana naprimer, saj izhaja iz narave?

Ker so take genske spremembe, kot pri GSO, možne tudi v naravi (realno sicer v obdobju kakih 10.000 ali 100.000 let), jih dajmo torej nekontrolirano sejati in bodimo veseli, ker je Busheva administracija odpravila vse ovire in ukinila raziskave o stranskih učinkih.

Go je rekel/-la:

Popolna prepoved GSO!

Elena Pečarič je rekel/-la:

»Velespoštovana gospoda v državnem zboru!

Neradi vas vznemirjamo ob taki uri, ko navadno se po dolgem dopoldnevu človek ozirati začne za južino, a druge ni, saj ravno v zvezi s hrano in osnovnim bivanjem se moramo pomeniti, oziroma razjasniti preneke točke, ki zdi se, so ušle iz misli vam začasno, a skrajšam naj uvod, preden razložim, kako zakaj, ker malo ni vseh točk, naj jih kar naštejem. Gre za petdeset škodljivih res posledic, povezanih močno z izpuščanjem umetno spremenjenih organizmov v naravo, oziroma v verigo ljudske hrane:

1- Smrt – že leta 1989 je zaradi Triptofana – GS nadomestka za hrano, umrlo v ZDA 37 ljudi
2- Rak – zaradi GH proteina za mlečnost krav je možnost raka na dojkah, in na prostati povečana za 4 x
3 - Pojav novih alergenov, prenos znanih alergenov na nealergenska živila
4 - pojav novih toksinov, pojav novih virusov in supervirusov
5 - prenasičenost z antibiotiki, odpornost na antibiotike
6 - nevarnost mutacij in okužb v človeških celicah
7 - manjši notranji organi, predvsem prizadetost reproduktivnih organov
8 - manjšanje biotske raznolikosti
9 - dolgoročno nepredvidljivi vplivi
10 – nepovratna kontaminacija ekosistema…

…naj dovolj zaenkrat bo, da ne bi dolgočasli vas po nepotrebnem. Zavedamo se namreč, da vladati Slovencem res ni lahka stvar, nobenega zavidanja ni vredna. Kako lahko politikom na Laškem je, saj več kot šestdeset milijonov davkoplačevalcev prebiva po vsem škornju, kako lahko Francoskim je poslancem, z desetkrat večjo površino zemlje, z vsaj tolko večjimi prihodki! Kako lahko angleškim članom parlamenta je, po celem svetu jih dovolj razumejo, da drugi jih jeziki ne zanimajo. Kako lahko politikom je tam čez lužo, v ZDA, cel svet se jih boji s tako veliko vojsko, kako lahko je drugim in kako težko je vam, gospodom in gospem, s takšno majhno krpo zemlje in s takšnimi podložniki, ki vse premalo vam prinašamo dobička in vse preveč težav vam delamo, če z drugim ne, pa s tem da brigamo se sami zase. Najhujši izmed vseh pa smo umetniki, za vas fosili živi, saj ceh izvira naš še iz kamene dobe, politika pa je novejša, države otroci so kovinske dobe.

Pa ni tako le, gospodje in gospe poslanci, bo nekaj dobrega se tudi našlo v naših genih, na primer dan današnji lep dokaz je ravno dejstva, da ljudstvo in umetniki smo tisti ki pravo pot vam kažemo, le slišati in videti je treba. Ko Cankar je omenjal hlapce, gotovo tega ni počel da bi jadikoval, obratno je želel, spregledanje ljudi, izhod v rešitev. Če danes bil bi Cankar tu, gotovo bi priporočil vam vsem gospodom in gospem poslankam in poslancem, da vse storite v smeri varovanja domovine in ne pustite, da iz tujine bi vas kdo hotel za svoje hlapce in z vami nas.

Ko Levstik je povest napisal o Krpanu, gotovo ni hotel povedati, kako neumen je slovenski kmet, nasprotno, pokazal moč je ljudstva in posameznikov, rešilno za državo.

Če Franc Prešeren danes bil bi tu, kaj bi porekel? Kaj Aškerc, Vodnik, Trubar, Dalmatin? Kaj Grohar, Jama, Jakopič, Sternen? Kaj rekla bi Kobilica Ivana? Usmerila bi vas na pravo pot, kot mi.

Po drugi strani, spoštovani, naj spomnim vas, da tudi vi ste le ljudje, kot mi. In roko na srce, čeprav težavni smo ljudje in sploh umetniki, pa vendar, ljudje kot Grohar, Trubar in Prešeren, ki delali tako rekoč so zgago, so danes vir ponosa vseh Slovencev, tudi vas, gospodov in gospa iz parlamenta.

In še, če vrnemo na gensko spremenjena bitja se, katerih soobstoj z naravo je potrjen z zakonom, ki ste ga vi, gospodje in gospe poslanci, sprejeli mimo naše volje, Slovencev in Slovenk.

Gospodje in gospe poslanke in poslanci, zavedamo se, da peza vseh pritiskov iz ozadja meddržavnih, medcelinskih, medglobalnih in tako naprej naporna je, da zdi se lažje ljudstvo naplahtati, kot pa reči bobu bob v mednarodni areni. Pa ni tako. Brez nas ni vas in mi smo vaša moč, in tu stojimo prav zato, da vi postanete močnejši, ko pogovarjate se z drugimi o nas in domovini. Lahko porečete, da res lahko ni biti oblastnik Slovencem, saj dobesedno jemljemo, da vi poslanci naši ste in ne obratno, da mi plačujemo vas in ne obratno. Porecite jim, da sitni smo Slovenci, ko gre za nas in domovino. Sitni, tečni, trmasti, kot alpinisti, smučarji plavalci, kolesarji in umetniki.

Povejte jim, lobistom vsem, ki bodo vas poskušali prepričati, da vi poskušate prepričati vse nas, da belo črno je in črno belo, povejte jim, da ljudstvo vam preprosto ne verjame in ne pusti izbire. Povejte jim, da smo odločeni in vztrajni.

Povejte jim, da hočemo konkretno:
1 – najmanj dvajsetletni varnostni pridržek - absolutni moratorij na gojenje genetsko modificiranih organizmov v Sloveniji – tudi za poskusne nasade.

2 – zakon o razglasitvi celotne Slovenije kot ekološke cone – biotski park EU, z absolutno prepovedjo gojenja GSO s toleranco 0.0 promila.

3 – Vsi uvoženi prehranski artikli z merljivo vsebnostjo GSO nad 0.0 promila morajo biti označeno s posebno nalepko ‘vsebuje GSO’

4 – posebej stroga pravila se naj sprejme glede uvoza živinske krme – dovoljena vsebnost GSO naj bo 0.0 promila. Obstoječi zakoni naj se čim prej ustrezno popravijo

5 – posebej stroga naj bodo pravila glede dodatkov hrani iz GSO soje in GSO koruze. Obstoječi zakoni naj se čim prej ustrezno popravijo.

6 - Slovenija je dovolj majhna in obenem dovolj rodovitna, da si, če ne drugače, lahko pridela večino hrane sama. Sprejmejo naj se ukrepi, ki bodo zagotovili razvoj v smeri, da se v Sloveniji pridela toliko hrane, kot je potrebujemo sami, pri čemer se uporabljajo izključno ekološke metode (posaditev javnih-neprofitnih sadnih dreves na javnih površinah, povečana stopnja samooskrbe, dostop do zemlje vsem, ki jo žele obdelovati).

7 – sedanji zakon o soobstoju GSO z naravnimi rastlinami dejansko ničesar ne regulira brez dodatnih podzakonskih aktov. Ti podzakonski akti, katerih sploh še ni, pa so hkrati potencialne šibke točke zakona in glede na okoliščine nam ne more nihče zagotoviti, da se ne bodo podzakonski akti izkoriščali ravno v nasprotne namene, namreč za luknjanje zakona in raztegovanje lukenj v zakonu. Te luknje pa lahko učinkovito preprečijo le: razpustitev vseh organov, v katerih sede le zagovorniki GSO, Absolutni moratorij iz točke 1, ter zakon o razglasitvi celotne Slovenije kot ekološke cone iz točke 2. Slednji omogoča tudi zahtevo Slovenije, da vsaj 50 kilometrov daleč od slovenske meje ni nobenega gojišča GSO.

Tako, spoštovane gospe poslanke in spoštovani gospodje poslanci. Tako povejte vsem lobistom, ki skušali za nos vas bodo potegniti in prepričati, da vi za nos potegnete še nas. Povejte jim, da se ne damo in da shode bomo shajali kar vsakih štirinajst dni. Tako je slišali ste prav! Čez tedna dva ponovno pridemo vas spomnit, kaj vaša je dolžnost.

Glas ljudstva vreden je posluha, saj rešil tudi vašim bo otrokom domovino. Le ena je, narava skupna naša. In kot so rekli naši stari: ‘če hočeš medu, ne mlati po panju!’«

9. 7. 2009

Združenje umetnikov Paviljon

kaktus je rekel/-la:

Q , moraš vendar vedeti, da tem ljudem čas (po tvoje tajming) , nič ne pomeni, kjer “operirajo” kjer koli , kadar koli ! Za njih ni čas zlato, to pozabi !

Zbik je rekel/-la:

Bimblni iz Dela naredijo tako, da Google njihovih reči ne more niti pametno indeksirati nit povezovati, zato v nasprotju z mojim prepričanjem in siceršnjim odnosom do citiranja dajem CELOTNI ČLANEK.

Delo, Sobotna priloga
27. 11. 2010

Gensko spremenjene rastline
Do okolja prijazno in ekonomsko uspešno
Borut Bohanec

Če zares želite pridelovati do okolja prijazno, uporabljajte gensko spremenjene sorte rastlin. Ja, prav ste slišali, GSO-je. Verjamem, da česa podobnega še niste prebrali, saj vas tisk in televizija bombardirata z nasprotnim – torej s prispevki, ki najsodobnejšo obliko žlahtnjenja sort z vgrajenimi posamičnimi geni slikajo v karseda črni luči. O tej temi je povprečen bralec stalno negativno informiran, pravzaprav dezinformiran, saj nima priložnosti zvedeti dejanskih novosti s področja GS-sort oziroma, še huje, nima jih možnosti spoznati, ne kot pridelovalec ne kot potrošnik. Naj tale prispevek stanje vsaj malo uravnoteži.

Trenutek za razpravo o koristih ali škodljivosti GSO je ravno pravi. Čemu? Pravi je zato, ker danes že obstajajo analize koristi sodobnih sort, ki ne temeljijo več le na teoretičnih, ampak tudi na praktičnih štirinajstletnih izkušnjah s pridelavo GS-sort v številnih državah sveta. Pravi je tudi zato, ker so na vidiku res močno izboljšane sorte z geni, ki bodo najbolj koristni prav okolju. A preden nekatere omenim, razčistimo z vprašanjem: od kod tolikšna medijska pozornost ravno GS-hrani in komu koristi nenehno zavajanje javnosti? V oči namreč bode dejstvo, da prav enaki postopki genskih modifikacij že leta brez vsake senzacionalnosti osvajajo trge. Denimo ravno Evropa je največji proizvajalec GS-encimov, zvečine pridobljenih v mikroorganizmih. In tu hrana sploh ni izvzeta.

Ko tole pišem, sva si z ženo pravkar postregla s špageti, »začinjenimi« z naribanim trdim sirom. Pravim ženi: Ali veš, da si pojedla sir, za katerega proizvodnjo so uporabili kimozin, to je encim, proizveden v bakteriji, ki je imela vgrajen goveji gen? Ne, tega ni vedela, ker o tem pač ni člankov niti TV-oddaj, tako kot jih ni o izvoru bioloških zdravil, katerih večina je prav tako »genski produkt«. In to kljub temu, da taka zdravila proizvajamo tudi v Sloveniji.

V spominu mi je ostala nedavna oddaja na nacionalni TV. Bila je prav presunljiva, ko sta pacienta, zdravljena za luskavico in določeno obliko raka, razložila, kako veliko spremembo v kvaliteti življenja jima je sodobno zdravilo omogočilo. In začuda, nihče ni omenjal niti GSO-jev niti multinacionalk. Pa bi jih lahko, saj gredo cene teh zdravil v nedostopne višine. Naj samo omenim: če bi iste učinkovine proizvajali v gensko spremenjenih rastlinah, bi bile bistveno cenejše. Recimo banane, v katerih nastaja cepivo proti koleri, obstajajo že trinajst let, pa beremo, da na Haitiju ljudje umirajo v stotinah. Menite, da cenenih zdravil iz takih banan ne bi sprejeli?

Uspešnice svetovnih GS-sort

Naj se vrnem k sodobnim sortam kmetijskih rastlin. Po svetu so GS-sorte leta 2009 pridelovali na 134 milijonih hektarjih, kar – za lažjo primerjavo – za 30 milijonov hektarjev presega njivske površine držav članic EU. Na tako velikih površinah pridelujejo predvsem koruzo, sojo, oljno ogrščico in bombaž. Večinoma gre za gene za odpornost na herbicid ali na škodljive žuželke.

Odpornost na herbicid je očitno uspešnica, čeprav sta trenutno le dva različna herbicida – glifosat in glufosinat. Na herbicid odporne sorte so še posebej zaželene pri soji, kjer drugi herbicidi delujejo precej slabše. Vedno znova prebiramo mnenje, da tako multinacionalke, lastnice semenarskih in kemičnih tovarn, v paketu prodajajo herbicid in seme. To je namerno zavajanje javnosti, saj smo že mnogokrat pojasnili, da omenjeni herbicid proizvajajo številna podjetja, med njimi je tudi slovensko, pridelovalec pa ga kupi pri tistem ponudniku, ki je pač najugodnejši.

Pozitivno je tudi, da več različnih podjetij napoveduje novo generacijo na herbicid odpornih sort, kar utegne omogočiti kolobarjenje in s tem zmanjšati nevarnost razvoja odpornih plevelov. Je pa zanimiv okoljski učinek uporabe omenjenih herbicidov. V državah, kjer jih že dolgo uporabljajo, ti seveda zamenjujejo običajne herbicide in učinki so nedvomni. Tako glifosat kot glufosinat se močno vežeta in hitro razgradita, zato se mnogo manj izpirata v podtalnico (Shipitalo, J Environ Qual, 2008) in pitna voda ni ogrožena.

S sortami soje, odpornimi na herbicid, imamo izkušnje tudi v Evropi, kjer so se zlasti v Romuniji zelo dobro obnesle. Z vstopom v EU so bili kmetje prisiljeni te sorte opustiti, dejansko pa jih ponekod še vedno nezakonito pridelujejo, kot slišim, tudi v Vojvodini. Tu se ponavlja zgodba iz Argentine in Brazilije: ko pridelovalci spoznajo prednosti sodobnih sort, jih državni uradniki, tudi s hudimi kaznimi, težko prepričajo, naj se tem semenom odpovedo.

Druga lastnost, odpornost na škodljivce, ima enako velik učinek na kmetijstvo. Pri omenjenih štirih vrstah so na škodljivce odporne vrste posebej zanimive pri koruzi in bombažu. Pridelava slednjega je zelo težavna, ker ga ogroža več vrst insektov, ki bi brez škropljenja pridelek povsem uničili. Konvencionalno kmetijstvo zato uporablja tudi desetkratno aplikacijo insekticidov, ki so seveda pridelovalcu velik strošek, ob pomanjkljivi zaščiti pa tudi precejšnja nevarnost. Mnogokrat tudi tako pogosto škropljenje ne zadošča. Indija je primer države, ki se je po uvedbi GS-sort prelevila iz uvoznice v veliko izvoznico bombaža, kmetje, ki ga pridelujejo, pa doživljajo izrecno pozitiven ekonomski obrat.

Podobno velja za koruzo. To najbolj ogrožata koruzna vešča in koruzni hrošč. Prva izvira iz Evrope, drugi je bil prinesen iz Amerike. Razvpiti MON810 je tudi edini konstrukt koruze, dovoljen v Evropi. Že leta ga pridelujejo zlasti v Španiji, v Sloveniji pa smo, brez vsakih poskusov, sklenili, da sort, odpornih na koruzno veščo, ne potrebujemo. Z ekološkega stališča so ob tem zanimivi podatki o močno znižanih vsebnostih nadvse škodljivih mikotoksinov, ki jih najdemo mnogo več v nezaščiteni koruzi kot v koruzi, odporni na škodljivca. Z ekonomskega stališča pa študije (Hutchison, Science, 2010) ocenjujejo, da je denimo le v treh ameriških državah srednjega zahoda uporaba na koruzno veščo odpornih sort do zdaj prinesla 3,2 milijarde dolarjev. Ob tem je zanimivo, da so od tega imeli še največjo korist pridelovalci običajnih sort koruze (2,4 milijarde dolarjev), ker se je v celotni regiji pojav koruzne vešče močno zmanjšal.

Pri nas pa se vedemo, kot da nas ekonomičnost in okoljska vrednost novih sort sploh ne zanimata! To je posebej razvidno pri politično motiviranem glasovanju v Bruslju, saj vnaprej zavračamo tudi sorte, odporne na koruznega hrošča. Ta res ne dela nobene škode severni in delu zahodne Evrope, pri nas pa zelo veliko. Proti njemu se borimo z insekticidi in rotacijo, kar pa postaja ob še večjem širjenju pridelave koruze za namene bioplinarn skoraj neizvedljiva naloga. In glasujemo proti, ne da bi opravili kateri koli poskus in se opredelili vsaj do rezultatov v domačem kmetijskem okolju. Če sklenem: že sedanje sorte omogočajo pridelavo koruze, ki jo je treba škropiti le enkrat s hitro razgradljivim herbicidom in je ni potrebno tretirati z insekticidom. Ker tega nočemo, so naši pridelki skromni, v pridelavi pa uporabljamo nepotrebna škropiva. Dogaja se nam, da na veliko uvažamo tujo GS-koruzo in sojo, domači okoljski problemi pa ostajajo nerešeni oziroma se stopnjujejo!

Je ekološko kmetijstvo res prijazno do okolja?

Nenavadno je, da se kot do okolja prijazno v Sloveniji predstavlja le tako imenovano ekološko kmetijstvo. Če zanemarimo dejstvo, da gre pri nas zvečine za travnike, bi o preostali pridelavi le težko trdili, da to drži. Škodljivci namreč kar sami od sebe ne zbežijo, prav tako kot Turki niso pred Butalci – kljub znamenitem napisu in stražarju s helebardo. Torej jih je treba nekako zatirati: ali z odpornimi sortami ali s škropljenjem. O spornosti »ekoloških metod« zaščite, kot je uporaba bakra in njegovega kopičenja v vinogradih, sem že pisal. Tokrat naj omenim študijo v ekološkem kmetijstvu uporabljanih insekticidov na primeru uporabe mineralnega olja in glive Beauveria (Bahlai, PLoS ONE, 2010). Oba sta se v primerjavi s sintetičnimi pokazala bolj obremenjujoča za okolje, nista bila le slabo učinkovita, ampak sta škodila tudi koristnim žuželkam. Avtorji opozarjajo, da pogosto izražene trditve o okoljski nespornosti ekoloških škropiv potrebujejo eksperimentalno potrditev.

Težko se znebim občutka, da se o najpomembnejših odločitvah v tej državi odločamo povsem nerazumno. Smo največja uvoznica hrane v Evropi, a si je želimo pridelovati še manj. Kmetijske površine smo pozidali ali jih spremenili v parkovne površine. Tako imenovani habitati in zadrževalniki vode v resnici pomenijo še dodatno uničenje kmetijskih površin, vse pod krinko »ekologije«. S subvencijami pretakamo proračunski denar za neučinkovite naložbe tako v energetiki (gradnja ekonomsko neučinkovitih elektrarn) kot v kmetijstvu (subvencije za čim manjšo pridelavo), potem pa se čudimo, da zmanjkuje denarja za pokojnine …

Novosti GS-sortimenta

Letos je pri GS-sortimentu veliko novosti. Na Kitajskem so sprostili v pridelavo koruzo z vgrajenim genom za encim fitazo (izvira iz glive Aspergillus), prideluje jo kitajsko podjetje Origin Agritech (Chen, Transgenic Res, 2008). Fitaza je encim, ki razgrajuje fitinsko kislino, ta pa vsebuje mnogo fosforja, nujno potrebnega za prirast živine, zlasti prašičev. V Evropi ta problem rešujemo z dodajanjem fitaze krmi, pridobimo jo v GS-mikrobnih kulturah. Rešitev seveda ni poceni in bremeni ceno krme. Druga rešitev bi bila vgradnja gena za fitazo v živali, taka linija prašičev je bila tudi kreirana (Golovan, 2001), prašiči so izločali fitazo s slino in s tem proizvedli za 75 odstotkov manj fosforja v gnoju. Iz znanih razlogov GS-prašič ni nikoli zaživel v praksi, GS-koruza pa je bila, kot rečeno, letos, za zdaj na Kitajskem, sproščena v pridelavo. To je enak dosežek, koruzi ni treba dodajati mikrobne fitaze, prašiči, krmljeni z njo, bodo do okolja mnogo prijaznejši.

Druga, že nekaj časa napovedovana novost je odpornost na sušo. Objavljenih je več pristopov, tu opisani (Castiglioni, Plant Physiol, 2008) pa je v sodelovanju evropske in ameriške družbe v postopku sproščanja, predvidena pridelava v ZDA je v letu 2012. Ker je bil dosežek že testiran tudi pri drugih vodilnih poljščinah, je pričakovati, da bo kot tak na voljo ne le v koruzi, ampak vsaj še v rižu, pšenici, oljni ogrščici in soji. Ker podobne dosežke napovedujejo tudi druga podjetja, je aplikacija očitno že zelo blizu.

Manj publiciran, a večkrat omenjen je tudi uspeh boljše izrabe dušika. Gnojenje z dušikom je eden največjih stroškov, problematično je njegovo izpiranje, saj ga tla ne zadržijo. Rezultati izvirajo iz zapletenih temeljnih študij, opravljenih pri testni rastlini Arabidopsis. O uspehih so denimo na letošnjem svetovnem kongresu rastlinske biotehnologije v St. Louisu poročali predstavniki več podjetij, zato je vloge za sprostitve mogoče že kmalu pričakovati.

Zanimivi so tudi uspehi vgradnje genov za odpornost na mraz. Podjetje ArborGen denimo že prideluje na mraz odporna drevesa evkaliptusa, namenjenega papirničarstvu, taka drevesa bi bilo zdaj mogoče pridelovati tudi na bolj severnih območjih ZDA. Odpornost na mraz je tudi sicer stalnica raziskav, proučenih je bilo že mnogo pristopov in vsaj eksperimentalni dosežki kažejo na uspeh.

Težko si predstavljam, da bi regije v svetu, ki za zdaj zavračajo GS-sorte, še ostale konkurenčne ob opisanih izzivih. Dosežkov sodobnega sortimenta je dejansko izjemno veliko, tu smo se omejili le na tiste, namenjene neposredno kmetijski pridelavi. Če dopolnim prejšnjo misel o koruzi: ko bodo sedanjim sortam koruze, ki so že odporne na herbicid in škodljivce, dodani še geni za preživetje ob suši, geni za zmanjšano potrebo po gnojilih in geni za zvečano dosegljivost fosforja – ali bo res primerno, da jih čim prej ne začnemo pridelovati?

Od kod torej strahovi?

Ni dvoma, da večina strahov prebivalcev EU izvira iz dolgotrajne negativne kampanje številnih politično motiviranih skupin. Neuravnoteženost je še posebej izrazita v elektronskih medijih, ki s svojo sugestivnostjo dosežejo največji delež prebivalstva. Tu spet močno zamujamo in sploh ne sledimo niti evropskim niti svetovnim trendom. Povsem mimo je šla denimo oddaja BBC What the Green Movement Got Wrong (Kje so zelena gibanja zgrešila), v kateri nekdaj zagrizeni okoljevarstveniki analizirajo svoje lastne napake in se jasno opredelijo tako za jedrsko energijo kot GS-sortiment.

Častna izjema je revija Mladina, v kateri je nedavno izšel intervju s Stewardom Brandom, enim od protagonistov oddaje. Če je bila taka oddaja mogoča in zelo odmevna v Veliki Britaniji, »trdnjavi frankenštajnske hrane«, bi najverjetneje zanimala tudi kakega slovenskega gledalca.

Argumenti proti uporabi GS-sort se vseskozi spreminjajo, ena od stalnic pa je domnevna antipatija do multinacionalnih podjetij. Čudi sicer dejstvo, da le do tistih, ki se ukvarjajo s semenarstvom, niti živilske niti farmacevtske multinacionalke očitno ne motijo nikogar. Je pa seveda z znanjem, patenti in tržno uspešnostjo tako, da tisti, ki več vlagajo, tudi več imajo. Tu pa smo v Sloveniji v skrajno negativni poziciji ne le s sodobnim, ampak tudi z običajnim žlahtnjenjem rastlin. Res presenetljivo; za zdaj prav nobenega novinarja, ki se, kot vidim, »spozna na genetiko«, ne zanima dejstvo, da Slovenija nameni vsako leto osem milijonov evrov za selekcijo v živinoreji in le kakih sto tisoč evrov za selekcijo rastlin. Pa ne govorim o GS-sortah, ampak o klasičnem žlahtnjenju, ki nam prav tako lahko močno izboljša konkurenčnost! Kot je razumeti, je torej naša prihodnost v mesnicah in ne na poljih, vrtovih in sadovnjakih. Izkušnje podpisanega kažejo, da pozivi vseh vrst k uravnoteženju stanja ne zaležejo, saj se tudi pospešitvi žlahtnjenja naklonjeni ministri prej zamenjajo, kot karkoli ukrenejo. Upam, da bo vsaj pri tej točki v sedanji sestavi kmetijskega ministrstva vendarle dosežen premik.

Podobno je stalnica anti-GS-skupin tudi domnevna nenaravnost postopka. Prav slovenski znanstveniki so bili med prvimi, ki so horizontalni prenos genov med vrstami – torej naravni genski inženiring – opisali pri živalih, te dni je bil enak potrjen pri rastlinah (Vallenback, PLoS ONE, 2010). Prenos genov med vrstami torej ni način, ki ga narava ne bi poznala. V zadnjih letih so bile razvite številne nove tehnologije genskega transferja, s katerimi je danes mogoče še veliko bolj natančno kot doslej vstavljati želene gene ali izključevati nezaželene. Ob uporabi ene od takih metod so bili študentje pod vodstvom prof. Jerale pravkar nagrajeni na pri nas odmevnem tekmovanju iGEM. A ko poslušam naše politike, njim niti predavanja v parlamentu ne zadoščajo za miselni premik. A vendar se bo treba odločiti: želimo vrhunskim dosežkom slovenske znanosti le ploskati ali imeti od njih tudi okoljsko in ekonomsko korist?

___

Prof. dr. Borut Bohanec je predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski biotehniški fakulteti.