Vest

DRŽAVNI UDAR, KI TO NI
V Hondurasu se je zgodil državni udar. Iz položaja in države je bil v pidžami odstranjen predsednik Zelaya. Predsednik parlamenta se je oklical za novega predsednika države, vojska je prevzela oblast na ulicah. Vse to je bilo storjeno v imenu obrambne demokracije in ustavnega reda. Povod za državni udar je bil razpis posvetovalnega referenduma o spremembi ustave, s katerim bi predsednik države dobil možnost dvakratnega mandata. Aktualnemu predsedniku sprememba ustave ne bi direktno koristila. Ustavno sodišče je referendum razglasilo za neustavnega, kongres in vojska pri njegovi izvedbi nista hotela sodelovati. Nova oblast je razglasila izredno stanje in policijsko uro, zaprla množico medijev, ki nasprotujejo državnemu udaru, začasno preklicala številne zakone, člane vladnega kabineta, ki se niso pravočasno skrili, pa zaprla ali izgnala.
Predsednik je s serijo povsem nepričakovanih ukrepov razjezil drugače notranje razklano gospodarsko, politično in versko elito. Čeprav je kandidiral kot predstavnik desnosredinske Liberalne stranke, se je z množico populističnih ukrepov oddaljil od svojih političnih zaveznikov. Izdal je svoj družbeni razred, hkrati pa si ni pridobil podpore revnih in marginaliziranih. Kot predstavnik bogatega rančerskega sloja si kljub svojemu delovanju ni pridobil novih zaveznikov med sindikati in socialnimi gibanji. Ti mu niso zaupali tako zaradi razrednih razlik kot zaradi predsednikove družinske zgodovine iz časov državljanske vojne.
V zunanjih odnosih se je povezal s Chavezom, ki mu je omogočil nakupe poceni nafte, državo je vključil v ALBO, namesto tradicionalne naslonjenosti na Washington se je vključil v avtohtone povezovalne procese Latinske Amerike. V notranji politiki je naredil precejšen napredek k egalitarnosti in enakim možnostim. Zakonsko določeno minimalno plačo je povečal za 60% in močno povečal izdatke za zdravstvo ter izobraževanje, kar je povzročilo jezo gospodarske in družbene elite ter njihovih zaveznikov v vojski. Državni udar so tako podprli vojska, kongres, Rimokatoliška cerkev in gospodarska elita države.
Zaleyo so na poskusu povratka v domovino spremljali predsednik Generalne skupščine ZN, predsednik OAS (Organizacija ameriških držav), ter predsedniki Ekvadorja, Paragvaja in Argentine. Vojska je z vozili zasedla pristajalno stezo, predsedniškemu letalu in spremstvu pa zagrozila, da bodo sestreljeni. Predsednika je na letališču pričakala množica podpornikov, vojska je v streljanju na demonstrante ubila enega izmed njih. Dogajanje v Hondurasu je obsodila tudi ameriška administracija, ki pa ni jasno kategorizirala dogodka za državni udar. Zato ni po vzoru ostalih držav OAS in EU umaknila ambasadorja in ustavila vse pomoči, kot bi ji v takšnem primeru nalagala lastna zakonodaja. Zanimivo je, da sta bila le nekaj dni pred izvedbo državnega udara na pogovorih z načrtovalcih udara ameriški ambasador v Hondurasu in pomočnik sekretarja za Zahodno hemisfero. Oba sta bila Busheva svetovalca za Latinsko Ameriko v času državnega udara proti Hugu Chavezu.

ETNIČNI PROBLEMI Z ENERGENTI
Po hudih nemirih v glavnem mestu kitajske province Sinkjang, v katerih je bilo ubitih vsaj 160 ljudi, je vodstvo lokalno vodstvo partije napovedal smrtne kazni za vse, ki bodo spoznani za krive umorov. Aretiranih je okoli 1400 ljudi, večinoma študentov. Na ulicah mesta patruljira vojska. Ujgurska islamska skupnost vidi prave vzroke nemirov v represiji in diskriminaciji ter namernemu priseljevanju hanskega prebivalstva, da bi njihova etnična skupnost postala manjšina na lastnem ozemlju. Kitajska uradna oblast za nemire krivi ujgursko politično emigracijo in tuje obveščevalne sile. Avtonomna regija Sinkjang je pomembna ne le zaradi tega, ker predstavlja kar šestino površine Kitajske. Strateško je pomembna zaradi precejšnjih zalog nafte, zemeljskega plina in mineralov.

IAEA Z NOVIM ŠEFOM
Agencija za jedrsko energijo je dobila novega vodjo. Nobelovca Mohameda Al Baradeija, ki se bo upokojil novembra, zamenjuje Japonec Jukija Amano. Ta naj bi bil zadržan tehnokrat, ki bo agencijo depolitiziral. Njegovo izvolitev je najbolj podpiral Zahod, ki bi rad videl dodatno zaostrovanje ukrepov proti širjenju jedrskega orožja. Države v razvoju vidijo dosedanji režim nadzora kot zaviranje legitimnih teženj po obvladovanju jedrske tehnologije. Amano je bil zato izvoljen z minimalno večino.
Kljub temu je novi generalni direktor agencije takoj presenetil s prvimi izjavami za javnost. Za razliko od Baradeija, ki je imel “občutek” (gut filling), da Iran razvija jedrsko orožje, Amano pravi, da nima Agencija čisto nobenih dokazov o takšnem početju. Hkrati je obljubil, da ne bo služil nobeni interesni skupini, Agencija mora biti neodvisna in ne sme poklekati pred političnimi pritiski katerekoli skupine ali regije.

ŽIDOVSKI NAPADI V FRANCIJI
V mirnem delu Pariza je bila napadena knjigarna Resistances. Zakrinkani napadalci so nekaj tisoč knjig polili z jedilnim oljem, razbili računalnike in prestrašenim prodajalkam in kupcem povedali, da pripadajo skupini JDL (Jewish Defence League). Organizacija JDL je zaradi rasizma in fizičnih napadov prepovedana tako v ZDA kot Izraelu, v Franciji pa ne. Lastnika knjigarne sta vodji Koordinacije pobud za pravičen mir na Bližnjem vzhodu, torej organizacije, ki podpira pravico Palestincev do lastne države. V knjigarni poleg literature o Bližnjem vzhodu organizirajo tudi množico tečajev in predavanj. Podoben napad je knjigarna doživela pred tremi leti, ob predavanju izraelske lingvistke. Takrat je bil v knjigarno odvržen solzivec. V zadnjih letih se v Franciji povečuje število napadov radikalnih cionističnih skupin na Arabce, Muslimane ter zagovornike palestinskih pravic. Pripadniki skupine LDJ so nazadnje napadli obiskovalce gledališke predstave posvečene solidarnosti z otroci Gaze. Policija se v glavnem odziva mlačno, politika prav tako. Desnokatoliški policijski sindikat je celo javno podprl cionistični skupini LDJ in Betar, ker branita lastnino in ljudi. Takratni policijski minister Sarkozy se na takšne izjave ni odzval . Skupina napadenih študentov je bila tako primorana brez policijske pomoči zbrati dokazno gradivo, ki je vzdržalo pred sodiščem. Večina obsojenih pripadnikov židovskih rasističnih skupin ob prvi priložnosti pobegne v Izrael.

ČUDNA POTA DRŽAVNIH DOLGOV
Pred mesecem dni sta bila v Italiji na vlaku namenjenem v Švico aretirana dva Japonca. Finančna policija je pri njiju v kovčku z dvojnim dnom našla ameriške državne vrednostne papirje v vrednosti 134,5 milijarde dolarjev. Ti so iz redke serije, ki v glavnem ni bila v javni prodaji, opremljeni so z vso ustrezno bančno dokumentacijo. Oba japonska državljana trdita, da sta predstavnika ministrstva za finance, eden izmed njiju je brat pred kratkim odstopljenega viceguvernerja japonske centralne banke. Obveznice naj bi prodala v Švici, da bi prikrila vnovčenje tako velike količine, vir obveznic in sum, da ZDA ne bodo spoštovale svojih obveznosti do vnovčenja. Najverjetnejši kupec naj bi bila Banka za mednarodne poravnave iz Bassla.
Ameriške oblasti in CIA trdijo, da so vrednostni papirji ponarejeni, čeprav si jih do sedaj predstavniki ministrstva za finance še niso osebno ogledali.
Urednik ameriškega spletnega radija, ki je novico o zasegu enormne količine državnih vrednostnih papirjev prvič lansiral v ZDA, je nameraval objaviti njihove serijske številke. Preden bi lahko to storil, je bil aretiran. Obtožnica ni povezana z zgodbo o obveznicah.

Jura Štok