Vest

Kaj je za vas slučajno? Za računalniškega programerja so slučajna števila, ki jih dobi z generatorjem slučajnih števil. Za računalniškega inženirja so slučajni moji premiki miške med surfanjem po spletu. Čeprav zame premiki niso slučajni, jaz, vsaj trenutno, vem, zakaj premikam miško kam. Nekatere različice operacijskega sistema Unix dejansko skrbijo za nabor slučajnih vrednosti in ga obnavljajo s časi med pritiski tipkovnice in premiki miške. Za biologa je slučajna kombinacija genov pri spolnem razmnoževanju, kar je pravzaprav del naravnega izbora, ki ga sestavljajo slučajne spremembe in pa neslučajno potrjevanje sprememb. Evolucija si namreč nekako zapomni, kaj je dobro in kaj slabo, ter dobro ohranja. Nasprotniki darvinizma ta drugi del kdaj pozabijo ali obrnejo in rečejo: “No, kaj pa človeško oko? Kaj takšnega že ne bi moglo nastati slučajno!” Na kar darvinist odvrne, da se oko ni ves čas razvijalo slučajno v kar vse smeri, ampak se je razvilo po doolgem naraščajočem nizu naključij, kjer je vsaka stopnica pomenila korak na boljše. Douglas Adams je s tem začel pogovor med Bogom in Človekom v Štoparskem vodniku po galaksiji, pogovor o ribi babilonki, s katero v ušesu pri priči razumemo vse, kar pride do nas v obliki kakršnegakoli govora. (prevedel Alojz Kodre)

Seveda je skrajno neverjetno, da bi se nekaj tako neznansko koristnega razvilo zgolj po naključju, in nekateri misleci so v tem prepoznali dokončni in ključni dokaz za neobstoj Boga.

Dokaz gre približno takole: “Nočem dokazovati, da obstajam,” reče Bog, “kajti dokaz je zanikanje vere, brez vere pa me ni.”

“Ampak,” odvrne Človek, “z babilonko si se izdal. Kaj takega se ni moglo razviti po naključju. Ta riba priča o tvojem obstoju, se pravi, da po lastnih besedah ne obstajaš. QED.”

“Ojej,” reče Bog, “na to pa nisem pomislil.” In izgine v pišu logike.

“No, ta je bila lahka,” reče Človek in za nameček dokaže, da je belo črno. In že ga do smrti povozijo na prvi zebri.

Marsikaj okoli nas je slučajno, kdaj pa občutek tudi prevara. Na Čopovi ne srečujemo slučajnih ljudi, ampak gremo mimo slučajnih Ljubljančanov, ki takrat niso drugje. Srečanje znanca, ki podobno kot mi obožuje razprodaje in neke posebne čevlje, v trgovini s tistimi posebnimi čevlji na razprodaji ni slučajno. In če srečate kdaj koga, ki bi rad kaj od vas, nekje povsem na slučajnem, obstaja po mojih izkušnjah velika verjetnost, da srečanje ni slučajno.

Za slučajne izide je že pračlovek metal kaj v zrak in gledal, kako se umiri. Danes se vrže kovanec z “možem” in “cifro” ali pa se meče igralno kocko, ki pokaže eno od šestih vrednosti z isto verjetnostjo 1/6, če je kocka poštena. Mi smo šli v srednji šoli malo dlje in računali z dvema kockama; kolikšna je verjetnost, da vržemo skupaj osem pik, najmanj deset ipd.? Izpisali smo tabelo z vsemi možnostmi, v prvi vrsti 1-1, 1-2 … 1-6, v drugi 2-1, 2-2 in tako naprej do 6-6. Potem smo prešteli želene dogodke, nič pametnejšega. Tega je že lep čas. Zdaj bi šli lahko še malo dlje. Otroci zorijo vse hitreje ter vse prej in samo vprašamo se lahko, kdaj bo človek na začetku osnovne šole računal s tremi kockami in si pomagal s tabelo v obliki hologramske kocke, ki jo bo vrtel pred sabo. (foto gettyimages.com, montaža Mathematica)

Izide igralne kocke prikažemo z zgornjim grafom, ki predstavlja verjetnostno porazdelitev. V našem primeru je diskretna, z eno kocko lahko seveda vržemo od ena do šest pik in nič vmes. Obstajajo pa tudi zvezne verjetnostne porazdelitve z nepretrganimi grafi. S čimer bi se navezal na naslednji zapis. Tri posebne porazdelitve predstavi video, ki se trikrat ponovi, vsakič počrni sliko drugače. Prvič izginjajo kvadratki enakomerno v času, kar je podobno metanju kocke, verjetnostna porazdelitev enakomerno slučajnih števil oziroma časov smrti za posamezne kvadratke je prav tako konstantna. Drugič razpade slika po normalni, Gaussovi porazdelitvi, novih črnih kvadratkov je na začetku in na koncu najmanj, vmes jih je veliko več. Naposled umre slika eksponentno. Tu veliko kvadratkov ugasne v prvih trenutkih, aktivnost pa se potem do konca življenja počasi manjša.