16. julij, 2009 | Lovro Kastelic

Ali G InSlovenia

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Borut Pahor se je le namuznil in kar med hojo še enkrat več ponovil: »Pri javnem prenosu seje jo šlo po vsej verjetnosti za nehoteno človeško napako!« Ampak gospod premier, saj ste bili vendar tam, zagotovo se spomnite, kdo je pritisnil na gumb, zaradi česar je širna Slovenija prisluhnila razpravi, ki je sicer nosila označbo najvišje stopnje tajnosti? Zbranim novinarjem pa je premier nenadoma zašepetal: »Nič se ne spomnim …«

Ali je potemtakem res, kar se šušlja, da se je prejšnji teden pri Pahorju mudil sam Ali G, osebno, in da je slovenskemu premierju za reševanje notranje-političnih tegob predlagal uporabo svoje znamenite metode pomirjenja?

Alijeva metoda pomirjenja

Velika Britanija je namreč (v filmu z naslovom Ali G Indahouse) gostila t.i. summit, na katerem naj bi pobotali sprte afriške države. Že kmalu pa se je videlo, da jim ne bo uspelo. Še več, ameriški predsednik je dal Čadu polno podporo pri spopadih s sosednjimi državami, ruski premier pa je Burkini Faso odstopil popolno vojaško pomoč. Nastal je cel kaos. Za ovalno mizo je skorajda prišlo do pretepa. Vrhunski politiki najpomembnejših držav so se obmetavali z žaljivkami. Britanski premier pa je postajal vse bolj in bolj zaskrbljen. Na njegovo srečo pa je bil ob njem Ali G. »Ali, izmisli si kaj in pomagaj!« ga je rotil. Ali je odšel v kuhinjo, v lonec čaja stresel vrečo skunka in zahteval naj ga čim prej skuhajo in ponudijo visokim gostom v sejni dvorani.

Že čez nekaj minut so bile strasti do kraja pomirjene. Politiki so se navihano smehljali, bili so dobre volje, marsikdo se je slekel in dal noge na mizo. Ameriški predsednik je rahlo omamljen ponudil zanimiv predlog: »Naj dvignejo roke vsi tisti, ki so za to, da gre Iran na bencinsko črpalko po čips in čokolado.« Nemudoma so bile vse roke v zraku. Iz kasetofona se je razvnela bučna, a vedra glasba, ob kateri so Afričani kmalu zakopali bojno sekiro. Tako zadovoljne in umirjene jih svet že dolgo ni videl …

Med njimi je zavladal konsenz, za kakršnega si na vse pretege, iz dneva v dan, želi doseči tudi Borut Pahor. Pred tednom dni mu ga je bojda uspelo doseči. Z Alijevo metodo …

Za ovalno mizo vladne sejne sobe so sedele vse ministrice in ministri. Najprej je prišla na dnevni red obvezna kavica, kmalu zatem pa se je med Kresalovo in Pavlinič-Krebsovo razvnela srdita debata o zmanjševanju zaposlenih, enemu izmed varčevalnih ukrepov te vlade. Njun pogovor je potekal nekako takole:

IRMA: Glej, Katarina, ti imaš 7500 zaposlenih, oziroma, ne, napačen podatek, ti imaš prek 9000 zaposlenih!

KATARINA: Ne, Irma, mi imamo že zdaj 9400 zaposlenih! To so podatki, od katerih ne odstopam! (medtem ko je strastno in žolčno zagovarjala svoje podatke je nekajkrat s pestjo zamahnila ob mizo, tako da je skodelica s kavo nevarno odskočila)

IRMA: Ne, Katarina, ti še vedno ne razumeš, ti imaš, … samo trenutek, da, po zadnjih podatkih, ki sem jih pravkar dobila, imaš celo še več zaposlenih in sicer kar 9600! Saj kar ne morem verjeti svojim očem!

KATARINA: Irma, očala si kupi in preberi, kaj ti piše na listu pred tabo!
Itd …

Medtem ko sta se prepirali oziroma konstruktivno razglabljali, je Pahor iz žepa potegnil »Alijevo metodo« – vrečko z domačico. »Milan, ne da se mi tega poslušat, glavo mi bo razneslo. Daj, bodi tako dober in skuhaj en močen čaj.« Generalni sekretar vlade je vse zbrane za ovalno mizo pobaral: »Oprostite, ste za čaj?« Seveda so bili! Le kdo ga ne bi?

(le nekaj trenutkov kasneje)

Čaj je odlično prijel. Vsi so bili popolnoma in vidno zrelaksirani. Svetlik je ponudil Križaniču eno izmed slušalk svojega i-poda in že kmalu sta se utopila v zvenu melodičnih kitarskih rifov. Irma in Katarina sta bili spet prijateljici. Ena drugi sta lakirali nožne nohte. Nekateri so popolnoma zafilozofirali, spet drugi zbijali šale na račun drugega. Enemu izmed njih so nenadoma noge povsem otrpnile, lica je imel povsem obledela, v trebuhu je začutil neznosen hlad. Zato se je še pravi čas opravičil in jo jadrno podurhal domov. O njegovem imenu ne bi, kakor tudi ne o imenih tistih treh, ki so se poigravali z GUMBOM. Nehoten pritisk na gumb namreč ni sprožil le dejstva, da je postala 34. seja vlade dostopna javnosti, zganil (sprožil) je tudi celotno slovensko javnost, ki je prisluhnila nekemu »konstruktivnemu« čebljanju.

Irma, miiiir, šššt … Ta debata zahteva nadaljnja usklajevanja … Ad hoc rešitev tukaj ne bomo sprejemali … Predlagam, da se do naslednjega sestanka pogovoriš s tistimi, ki ti nasprotujejo … Irma, naj se ta debata prekine …

Debata je bila prekinjena; nastal je konsenz.

Lovro Kastelic

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
9 x komentirano
  • NoMercy je rekel/-la:

    prosto po JJ & SDS => vse to je v okviru širšega plana, ki ima predvidene predvidljive posledice zaradi česar bo ta vlada padla :P
    Aja, leto 1984 je že davno mimo in Orwel je imel prav :)

  • luka je rekel/-la:

    men se pa zdi, da je naš predsednik vlade bolj bruno style….

  • Peter K je rekel/-la:

    Več kot dobrodošel prispevek in slog.

    Se mi zdi, da je virtualno podaništvo SDS nekoliko zmedeno.

    :)

  • duko je rekel/-la:

    To je bil le en dogodek iz otroškega vrtca, ki se mu pravi vlada RS. Zdi se, da imajo tudi ti tiči tak program, kot bivša partija: kar je bilo, je bilo; kar je, je, in kar bo, bo. Ampak hoja predsednika je pa res manekenska (petelinja).

  • anton je rekel/-la:

    Ko gledam in poslušam “takle mamo”… in razmišljam o prihodnjih parlamentarnih volitvah… me je groza! Mi bo res preostala le izbira Plemenitega? Naj še on pokaže, da ne zna, da ga ne zanimamo državljani RS?! Berem o vse bolj izobraženi mladini. Kje so? Nimajo ambicij? Izobražujemo “fahidiote”? Dajmo, mulci! Pokažite, da želite tudi vi kidati gnoj v podalpski republiki, da želite spremembe, da ste jih sposobni izvesti… tokrat, da bi vsi živeli bolje. Čas je za nove ideje, če hočete, čas je za nove stranke, čas je, da nesposobne politike in gospodarstvenike odložite na smetišče zgodovine!
    Bojim se, da upam zastonj!

  • anton je rekel/-la:

    Tole, kar se zdaj “kotali” o Industriji usnja Vrhnika, kaj so si plačevali “managerji”, celo plastične operacije, delavčki pa so gagali več mesecev brez plač…?! Verjemite, celo v svinčenem komunizmu to ne bi šlo brez posledic… takšnih ali drugačnih.
    Gre kdo stavit?! Zdaj, ko imamo, prvič, državo, “demokratično, pravno in socialno”, da bo kako sodišče končno komu kaj vzelo, ko je že kradel? Kje pa! Znajo pa v dveh dneh razsoditi in podariti stotisoče evrov primernim osebkom (stečajni upravitelji!). “Razfukat!”, je menda rekel gospod, ki raziskuje javno mnenje. Veste kaj, strinjam se z njim!
    Navsezadnje, poštenost? O Golobičevi so se izrekli vsi. Zna Marinič, iz najbolj poštene, nemško ali ne? Pahor nič JJ tudi… nič. Gospod Virant, ki je, kot minister, predlagal spremembe, še prejema nadomestilo ministrske plače? In vsi drugi, vseh političnih barv? Kako naj šivilja iz Mure dobi novo zaposlitev, ko jih pa cvet slovenske elite ne more? Saj jih bo, “cvet”, dan po tistem, ko bopoteklo leto, v dobro plačanih sinekurah! Potem pa, spet, rilec v korito!

  • anton je rekel/-la:

    Vem težim, a ne morem si kaj! O bivšem, najbolj zavednem, poleg Lojzeta, Slovencu in geniju financ, finančnem ministru, ki je nesebično zapustil Argentino, ko je bila “v riti” in ZDA, gospodarja sveta, ko se je upokojil. Enkrat sem že vprašal: “Če bi jaz, upokojenec, želel delati kot finančni minister, bi lahko dobival na transakcijski račun tujo pokojnino in ministrsko plačo?”. Menda ne! Spoštovani gospod pa, prebral sem, dobiva še enoletno apanažo za izgubljeni ministrski položaj!!!???
    Veste kaj, zaprosimo ZDA, naj nas okupirajmo in postanimo zvezdica na ameriški zastavi! Bomo vsaj vedeli, kam pašemo.

  • anton je rekel/-la:

    Saj res? Kje pa sploh je, zadnje čase. Andrej? Menda ga ne grize vest? Zakaj le? Vestno je izpolnil ukazane naloge!
    Nehal bom, zdaj me lahko popljuvate!

  • Marko je rekel/-la:

    Pfej!
    Prosil si. :-)