Vest

Našla sem ga v zakajenem kotu zanikrnega bara. Čudno lokacijo si je izbral. Takoj sem ga prepoznala.

On ni vedel, da sem to jaz. Nisem mu poslala fotke, neskončno namreč uživam ob opazovanju moškega v vznemirljivem pričakovanju. Kako si gladijo lase, popravljajo hlače, srkajo vino (navadno je belo).

Kot ponavadi, sem naročila gintonik, zlezla na barski stol ob šanku in prekrižala nogi. Pa poglejmo.

Cigareti na mizi. Telefon. Kavbojke v temnem odtenku, niso bile cenene. Ramena ima široka, to je plus.

Še malo ga pustim, naj čaka.

Pogledam na uro, petnajst akademskih minut. Ni še čas.

“Tebe pa še nisem videl tukaj…”. Sploh ne vem, kdaj je prisedel k šanku.

Vdihnem in se zavrtim na stolu poti njemu. Hudiča, lep moški sedi na moji levi. Velike temne oči se zazrejo vame, takoj zatem pa me s pogledom zapeljivo premeri do nog in nazaj k dekolteju.

“Prvič je zame…” se mu namuznem. Kemija skoči. Seksi se počutim, stegnem roko k obrazu in mu odgrnem kodre z oči. Lep moški, čisto zares. Le kje je bil celo moje življenje?

“Potem ti pa moram malce razkazati naokoli…Greva?”

Priznam, za nekaj trenutkov sem pomislila, se ozrla čez ramo k moškemu, ki me je čakal in se v sekundi odločila.

“Pa pojdiva, pokaži mi…”

Pristala sva seveda v skladišču. Lastnik bara je, vsi so se mu spoštljivo muzali, ko me peljal skozi zakulisje in ustavila sva se v garderobi. Strast je že prižgala motorje, najini telesi sta se zlepljeni premikali proti kotu. Tako sva se zrajcala, da ni bilo časa za crkljanje, tudi mene je potegnilo. Brzak se je obnesel, zadihana sva se režala objeta in stisnjena v kot.

“Tole je pa bilo spoznanje…”, sem se odlepila od potnega telesa in mu iz žepa potegnila cigarete. Oba sva prižgala in globoko vdihnila.

“Nisem še storil tega”, je puhnil dim skozi usta. Zagrizel je v polno spodnjo ustnico in nisem se mogla upreti. Prisesala sem se nanj, še enkrat, za epilog.

“Pa kaj pol, jaz tudi ne…”

Še enkrat se je z rokama zapeljal čez moji nabrekli bradavički in za trenutek sem pomislila, da se tole ne bo končalo tukaj in zdaj.

Kot ponavadi, tudi tokrat ni šlo gladko.

“Poročen sem. Nisva seksala že eno leto. Trga se mi…”

Namerno sem puhnila ves dim, ki se je nabral v pljučih, direktno v njegovo betico.
Prekleti idiot, lahko bi bil tiho.

“Še dobro, da sva našla kondom.”

Pogleda me, ni poštekal cinizma. Z dlanjo mu grem prek potnega čela, lasje so narisali svojo črto. Najbrž je prav, da si ga še enkrat dobro ogledam. In on mene.

Za trenutek pomislim, kaj je storil. Njej, meni. Meni in njej.

“Ti ni čisto jasno, kaj? Odjebi.”

Frcnem ogorek in ga speštam s tistim finim salonarjem.

Grem nazaj, k moškemu, ki me čaka tam zunaj, pomislim. Upam, da ni pička.

——

Katja Lenart (Pičke, 2009)