Vest

Vlada je na svoji 38. seji na podlagi makroekonomskim omejitev in fiskalnega pravila določila zgornjo mejo možnih izdatkov državnih proračunov za 2010 in 2011 - ta bo za obe leti znašala po 8,956 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj države naj bi za leto 2010 znašal 4,8 odstotka, za 2011 pa 3,5 odstotka BDP. Vlada je določila tudi indikativno višino odhodkov za leti 2012 in 2013, ki so vezani na domače vire (brez odhodkov, ki imajo vir v evropskem proračunu) in znašajo za leto 2012 9,476 milijarde evrov, za leto 2013 pa 9,835 milijarde evrov, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Skladno s tem bi proračunski primanjkljaj za leto 2012 znašal 1,42 milijarde evrov oz. 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), za leto 2013 pa 1,282 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za razvoj Mitja Gaspari, določitev zgornje meje proračunskih izdatkov pomeni začetek fiskalne konsolidacije, ki jo je Slovenija dolžna izpeljati, da zagotovi stabilnost lastne fiskalne in ekonomske politike in sistema ter da sledi zahtevam evrosistema. Vlada je začela tudi z razpravo, kako po razvojnih politikah razporediti teh nekaj manj kot devet milijard evrov, kolikor znaša zgornja meja proračunskih izdatkov za 2010 in 2011. Odločitev o tem, koliko sredstev bo namenjenih posameznim politikam, bo vlada po Gasparijevih besedah sprejela na podlagi programov posameznih ministrstev. Na ministrstvih bodo prioritetno obravnavani posamezni programi ali podprogrami, ki bi lahko dobili več sredstev, je dodal.

Evropska sredstva so edini vir financiranja proračuna, ki so znana vnaprej, je pojasnil minister za razvoj. Osnovni namen razprav znotraj vlade glede proračunov za 2010 in 2011 je, ali je obstoječa struktura, ki je bila dogovorjena v letu 2007, takšna, da lahko ostane nespremenjena ali pa zaradi krize zahteva določene prilagoditve. Osnovna predpostavka pa je, tako Gaspari, da koriščenje evropskih sredstev poteka nemoteno in v polni možni meri, kot jo omogoča razrez.

Vlada v predlogu za naslednje leto predvideva fiskalno pravilo, s katerim bodo omejili rast izdatkov in zagotovili začetek izhodne strategije, ki bo, kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal finančni minister Franc Križanič, “trajala kar nekaj časa, ker je napoved gospodarske rasti skromna - več let se predvideva skromna rast in če bo šlo tako naprej, se bomo še kar nekaj časa morali srečevati z visokim javnim dolgom”. Razrez po razvojnih politikah še ni znan, je pa že znano dejstvo, da bodo prihodnje leto porabili 188 milijonov evrov oziroma 63 odstotkov več za servisiranje javnega dolga kot leta 2008. “Ravno ta izdatek je tisti, za katerega verjamemo, da bo prepričal tudi parlament, da bo pristal na takšno fiskalno pravilo,” je dejal Križanič. Fiskalno pravilo na prvi pogled izgleda togo, vendar so izdatki glede na leto 2008, če dodamo še pričakovano črpanje evropskih sredstev, višji za 1,5 milijarde evrov in bodo znašali 10,22 milijarde evrov, je povedal Križanič.

Gaspari je kot problematično izpostavil, da je v letu 2010 predvidena skupna rast prihodkov enaka skupnemu porastu sredstvom za izplačilo obresti. Zaradi tega je treba na eni strani zagotoviti ekonomsko propulzivnost in konkurenčnost slovenskih podjetij na mednarodnih trgih, s katero se bo zagotovila pretežno na izvozu temelječa gospodarska rast, na drugi strani pa osnovno mrežo socialnih, zdravstvenih in pokojninski pravic, ki ne bo onemogočala konkurenčnega preboja in večje stopnja tehnološke posodobitve. “Ta dva načela, ki sta lahko tudi nasprotujoča, poskušamo izpeljati tako, da bosta med seboj komplementarna. To je glavna težava,” je pojasnil Gaspari. Dodal je, da bo to zahtevalo tudi ustrezno pripravo tako kratkoročnih ukrepov, o katerih je tekla razprava na seji, kot strukturnih ukrepov, ki bodo pripravljeni skupaj s predložitvijo proračuna v DZ. Ukrepi bodo morali biti po Gasparijevih besedah v letu 2010 v fazi izvedbe, če naj Slovenija sledi zastavljenim ciljem.

Vlada je sejo prekinila in jo bo nadaljevala v četrtek, ko naj bi sprejela osnovni razrez razpoložljivih sredstev po posameznih politikah. Avgusta bo nato tekla razprava v okviru posameznih delovnih skupin na ministrstvih, razreze pa naj bi vlada dokončno potrdila konec avgusta. Septembra naj bi vlada predlog programskega proračuna za 2010 in 2011 poslala v DZ. Razrez bo po Križaničevih besedah potekal po razvojnih politikah: spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, razvojna in tehnološka politika ter informacijska družba, trg dela, izobraževanje, kultura in šport, promet in prometna infrastruktura, energetika, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrana, okoljska in prostorska politika, socialna varnost in zdravstveno varstvo, institucije političnega sistema, nacionalna varnost, obramba in zunanje zadeve, upravljanje sistemov javne uprave, krepitev institucij pravne države, svobode in varnosti ter servisiranje javnega dolga, plačila EU in rezerve.

Med temu razvojnimi politikami je bil v lanskem proračunu delež daleč največji za socialo in zdravstvo (več kot dve milijardi evrov), izobraževanje, kulturo in šport (skoraj 1,8 milijarde evrov) ter nacionalno varnost, obrambo in zunanje zadeve (okoli milijarda evrov). Letos so v skladu s koalicijsko pogodbo povečali sredstva za spodbujanje razvoja in tehnologij ter zaradi krize izdatke na trgu dela. “Pričakujemo, da bomo nadaljevali z intenzivno razvojno politiko in da bodo te razvojne politike omogočale tako načrtovanje politike kot tudi, prek sistema indikatorjev, nadzor nad izdatki ter ukinjanje programov, ki se bodo izkazali za neučinkovite,” je dejal Križanič. Pričakujejo pa, da bo po letu 2011 prišlo do izboljšanja in takrat bodo po Križaničevih besedah tudi popustili fiskalno pravilo. Tako se javnofinančno ravnotežje “do leta 2013 ne bo vzpostavilo pri izravnanem proračunu, ampak še vedno pri primanjkljaju, bo pa olajšan položaj tistih, ki bodo morali v naslednjih dveh letih bolj zategniti pas ali manj povečati svoje dohodke v naslednjih dveh letih, kot bi to bilo v primeru normalnih gospodarskih razmer”, je dodal.