Vest

Poslanska skupina SLS je v DZ vložila predlog zakona o jamstveni shemi za fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali kmetijsko dejavnost, s katero želijo odgovoriti na težave pri financiranju, ki jih imajo zaradi krize samostojni podjetniki in kmeti. Obenem so predlagali tudi začasno zvišanje investicijske olajšave. Predlog zakona o jamstveni shemi za fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali kmetijsko dejavnost, je poslanska skupina SLS vložila v minulih dneh, zasnovan pa je na zakonu o jamstveni shemi za fizične osebe, ki ga je DZ sprejel 17. julija. Razlog za sprejem zakona je po navedbah SLS predvsem ta, da obstoječi jamstveni shemi - za podjetja in fizične osebe - izpuščata pomembni skupini posojilojemalcev, samostojne podjetnike in kmete oz. nosilce kmetijskih gospodarstev, ki se prav tako soočajo s posledicami posojilnega krča in težko pridejo do virov financiranja ter likvidnosti.

Kot rečeno, se predlog zakona zgleduje po nedavno sprejetem zakonu o jamstveni shemi za fizične osebe in je časovno omejen do 31. decembra 2010. Jamstvo bi se lahko po predlogu zakona izdalo za obveznosti iz obstoječih ali novih posojil, katerih ročnost je najmanj eno leto in največ deset let in katerih glavnica je najmanj 5000 oz. največ 200.000 evrov. Država naj bi jamčila za do največ 80 odstotkov obveznosti iz posojil. Posojila morajo biti namenjena za financiranje osnovne dejavnosti, tako kot že obstoječi shemi pa tudi ta predlog vsebuje t.i. protitajkunsko določilo. Za posojila za samostojne podjetnike (teh je v Sloveniji po zadnjih podatkih okoli 73.000) naj bi bilo v skladu s predlogom SLS namenjenih 300 milijonov, za nosilce kmetijskih gospodarstev (teh naj bi bilo okoli 75.000) pa 150 milijonov evrov jamstev. Shemo naj bi podobno kot pri obstoječih dveh jamstvenih shemah za podjetja izvajala SID banka na podlagi avkcij, kjer bo eno pomembnejših meril za podelitev jamstvenih kvot bankam najnižja efektivna obrestna mera za posojilojemalce.

Za tisti del posojila, za katerega bo jamčila država, naj bi v primeru neizpolnjevanja posojilnih obveznosti izterjava potekala v skladu s postopkom izterjave davčnega dolga, izvajala pa ga bo davčna uprava. Samostojni podjetniki in kmetje naj bi imeli tako pred izvršbo možnost uveljaviti odlog plačila, plačevanje po obrokih, možen pa bo tudi odpis dolga, če bi bila ogrožena posojilojemalčeva socialna varnost. Poslanska skupina SLS je v državnozborsko proceduro tik pred parlamentarnimi počitnicami vložila tudi predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki začasno za leta 2009, 2010 in 2011 predvideva zvišanje investicijske olajšave. Cilj predloga novele je po besedah predsednika SLS Radovana Žerjava spodbuditi gospodarstvo k investicijam in posledično tudi preprečiti dodaten dvig brezposelnosti.

Kot je na novinarski konferenci povedal prvi mož SLS, je namen zakona vplivati na investicijsko dejavnost podjetij, saj je padec investicij poleg upada izvoza eden od poglavitnih razlogov za izrazito skrčenje gospodarske dejavnosti v prvem četrtletju. Žerjav verjame, da je vlada z rebalansom proračuna zagotovila maksimalen obseg javnih investicij, ni pa še storila vsega za spodbujanje investicijske dejavnosti zasebnega sektorja. Predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb predvideva, da bi se investicijska olajšava v opremo in neopredmetena sredstva v omenjenih treh letih lahko uveljavljala v višini 15 odstotkov investiranega zneska, brez omejitve pri absolutnem znesku olajšave, vendar pa največ v višini davčne osnove. Trenutno veljavna zakonodaja določa, da se investicijska olajšava lahko uveljavlja v višini 30 odstotkov investiranega zneska, pri čemer je določena najvišja absolutna olajšava v višini 30.000 evrov, vendar največ v višini davčne osnove.

Poleg tega predlog zakona vsebuje tudi določilo, ki s ciljem zagotavljanja enakomernega regionalnega razvoja omogoča višjo stopnjo olajšave na tistih področjih, kjer bruto domači proizvod zaostaja za nacionalnim povprečjem za več od 15 odstotkov, pri čemer je za takšno rešitev potrebna odobritev Evropske komisije. S predlogom novele zakona naj bi se začasno med upravičene investicije znova štele tudi investicije v zemljišča in zgradbe, in sicer v višini pet odstotkov investiranega zneska. Poleg tega pa predlog novele predvideva tudi rešitev, da bodo zavezanci lahko pri prenosu neizkoriščenega dela davčne olajšave v naslednja obdobja davčno osnovo v posameznem davčnem obdobju zmanjšali za celoten znesek olajšave, vendar največ v višini davčne osnove. Taka rešitev bi veljala pet let po obdobju vlaganja.

V SLS predvidevajo, da bi javnofinančni stroški takšnih sprememb lahko znašali največ 200 milijonov evrov, a glede na izkušnje iz preteklosti in nekatere druge okoliščine menijo, da bodo stroški bistveno manjši, poleg tega pa naj bi jih na daljši rok odtehtala hitrejša gospodarska rast. Žerjav je prepričan, da sta predloga zakonov dobra in upa, da jih bo koalicija podprla. SLS je po njegovih besedah v tem mandatu doslej delovala kot zelo konstruktivna opozicija, zato mu ni všeč, da koalicija kot po tekočem traku zavrača prav vse predloge opozicije.