30. julij, 2009 | Lovro Kastelic

Kanarčki v pesteh

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Pred nekaj leti mladim novinarjem Demokracije, ki so bili še povsem neobremenjeni in na začetku svoje poti, ni bilo dovoljeno opraviti intervju s takratnim urednikom Sobotne priloge Ervinom Hladnikom-Milharčičem. Nekaj let pozneje, ko sem kot odgovorni urednik tednika Dobro jutro, v tem, za nekatere levo usmerjenem tedniku, objavil intervju z Gregorjem Virantom, sem moral odgovarjati na številna vprašanja, ki so se glasila nekako takole: »Ali bo šel zdaj Dobro jutro v desno? Ali so ga kupili desničarji?«

Mimogrede, uspelo nam je narediti številne intervjuje, tako zanimive kot tudi malo manj zanimive, aktualne in neaktualne, tako leve kot tudi desne, v celotni zbirki pa nam dveh, pod mojim mandatom, vseeno ni uspelo dobiti – in sicer: Boruta Pahorja in Janeza Janšo. Kar je po svoje pošteno in kot bi marsikdo dejal – uravnoteženo.
Najbolj pa se mi je vtisnil v spomin primer, ki kaže, na kako prefinjen način prihaja v medije politika dandanes.

Zazvonil je telefon. Poklicali so nas iz ene izmed pomembnejših oglaševalskih agencij. Naš tržnik je pristopil do mene in osladno začel:
»Ti, Lovro, ali se ti zdi ta politik v redu?«
»Nimam posebnega mnenja o njem, res pa je, da ga že lep čas ni na spregled! V bistvu je ta hip precej neviden!«
(čez 5 minut priteče tržnik nazaj)
»Ali ne bi vseeno naredil enega intervjuja z njim? Veš, me je klicala ta pa ta iz te pa te oglaševalske agencije in pravi, da bi jim/mu s tem intervjujem naredili ogromno uslugo.«
»Ej, povej ji, da ga ne bomo naredili, ker je ta politik trenutno povsem nezanimiv za bralstvo! Z eno besedo – passe!«
(čez 5 minut je zopet nazaj)
»Ti, daj, prosim, vseeno naredi ta intervju!«
»Zakaj vendar?«
»Z agencije pravijo, da nam bodo blokirali oziroma ukinili te pa te pa te oglase, če ne bomo naredili tega intervjuja!«

Tedaj mi je postalo vroče, počutil sem se kot v primežu, med dvema ognjema, Dobro jutro je vendar brezplačnik, ki lahko (pre)živi le z oglasi. Na koncu se je sicer vse srečno izteklo, ta politik, ki je danes v neki drugi stranki, pa je bil tedaj namreč res totalna rupa. V bistvu je še danes. Občasno sicer odigra kak tenis, drugače pa je predvsem v nadlogo obetavnejšim. Z njim bi lahko človek kvečjemu pogreval neke predpretekle (stare) zamere, afere, neizkoriščene priložnosti, le koga to sploh še zanima, vsaj mene, osebno, zagotovo ne! Kolikor vem, so oglasi potem tisto soboto vendarle srečno pristali na svojih mestih, a zaskrbelo me je nekaj drugega …

Včasih je politik s svojo močjo, pa čeprav partijsko, prišel do urednika in pod partijsko pretvezo zahteval, da naj se z njim nemudoma naredi intervju, ker da bo to v dobro takrat enorazredne družbe, če pa ne bo dobro za družbo, bo pa vsaj zanj. Ampak, tip, politik, funkcionar, je vsaj imel toliko med nogama, da je prispel osebno do urednika, z nekaj malega oblastniške energičnosti pa ga je dokaj zlahka tudi prepričal.

Danes pa je očitno povsem drugače. Ok, če je urednik prijatelj s tem in tem politikom, potem je zadeva sila preprosta, če pa je na drugi strani človek, ki mu maha za levičarje in desničarje, ki skuša delovati zgolj po svojih najboljših močeh in ki ne podcenjuje bralca, potem je klasičnemu slovenskemu politiku, ki mu vstane le tedaj, ko se zagleda v medijih, precej težje. Tedaj se mora le-ta poslužiti veliko bolj prefinjenih in sofisticiranih metod, za katere navadno niti urednik ne more vedeti. Tedaj uporabi PR službo! Službo za odnose z javnostjo! (Opomba: na tem mestu bi stopil v bran vsem tem priskutnežem, ups, politikom, saj se teh sofisticiranih metod še v izdatnejši meri poslužujejo (nešto kao) gospodarstveniki, ofucani japiji, estradniki, obenem pa moram nujno podčrtati tudi naslednje – za razliko od politikov vseh teh namreč nismo volili!).

Ta služba lahko vpliva na urednika, novinarja, tržnika. Le malokdaj pride do vplivanj na vse tri naenkrat. Skorajda vedno pa vpliva na tržnika, ki je žal le redkokdaj toliko usposobljen, da bi se lahko tem PR institucijam ubranil. Kar je po svoje tudi razumljivo, tržnik je vendar v službi prinašanja denarja, medtem ko bi morala biti urednik in novinar vselej v službi pravičnega in suverenega poročanja.
Zakaj sem pravzaprav začel z začetnimi tremi primeri, pri katerih se je urednik izkazal oziroma se ni? Zato, ker slovenskemu medijskemu prostoru sploh ne vladajo nekakšne sive eminence tam iz ozadja, etiketiran strah in trepet, temveč povsem navadne in odlično usposobljene PR službe! Z veliko mero domišljije in vplivanj.

Če pogledamo nekoliko globlje je politik pravzaprav kanarček v pesteh PR služb! Čivka na način, ki mu ga zapove PR!

Lovro Kastelic

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
9 x komentirano
  • Bralka je rekel/-la:

    Lovro, levo, desno ali pa hitro stopicajoč na mestu, temelji slovnice veljajo za vse. Tako slovenščina v nikalnih stavkih predmet postavlja v drugi sklon. To je ena od poslastic in presežkov izrazne moči slovenskega jezika. Prav bi bilo, da bi se jih zavedali.

    Torej: …”ni bilo dovoljeno opraviti intervju s takratnim urednikom”…, je napačno, ker je predmet “intervju” v četrtem sklonu.

    Pravilno pa bi bilo, če bi pisalo: ….”ni bilo dovoljeno intervjuja”… Še lepše pa bi bilo, če bi pisalo, da …”ni bilo dovoljeno narediti pogovora s takratnim urednikom”.

    Želim ti zanimivo nadaljevanje novinarske poti.

    • Zbik je rekel/-la:

      Pisana zgodovina je hujša orožarnica, kot tista, v kateri Martin Krpan NI našel primernega orodja/orožja za svoje plemenite rabote. :)))

    • angie je rekel/-la:

      ha, dobra povezava! zadnjič je dal naš vrli Dimitrij Kameoleonski en čuden intervju Hrvatom (Jutranji list),

  • robespierr je rekel/-la:

    Lovro,lovro,kako si že napisal: Dobro jutro je uravnoteženo skropucalo.Ja,tako je ; skrajno levičarsko lažnivo trobilo za nadaljne poneumljanje že tako ideološko poneumljenih slovencev.Vsi sponzorji tega poneumljenega trobila bi morali takoj prenehati z oglaševanjem v tem levičarsko-murgeljskem papirčku.

    • Zbik je rekel/-la:

      Kje si pa ti “zmen” e izgubil?

    • angie je rekel/-la:

      Hja, Bralka, tudi Robespierre se je šlampasto prijavil…

      Sicer pa. Lovrova izkušnja s piarovci in tržniki je za današnji čas žal tipična. A to še človek razume, saj je delal v brezplačniku, kjer tako ali tako ni kaj pametnega prebrati - tiskajo jih zato, da nam šopajo PR v nabiralnike. Biti novinar v taki navezi res ni lahko.
      Ne razumem pa, kaj ima Ervin H.M. lahko skupnega z mladeniči iz Demokracije? Tam itak objavljajo zgolj intervjuje z ministri bivše vlade, s sedanjimi poslanci SDS, in še s kakim župnikom pa Dežmanom…

    • Carlos Contreras je rekel/-la:

      Zbik, šmarnica na delu, kaj pa drugega.