31. julij, 2009 | Matjaž Vizjak

Ko bom velik, bom direktor RTV

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Radio Slovenija je začel z rednimi oddajami leta 1928, t. j. pred 73 leti. Sredi petdesetih let je radio Ljubljana oddajal po 19 ur 1. program in 2 do 5 ur na dan 2. program. Od konca sedemdesetih let Radio Ljubljana (danes Radio Slovenija) oddaja tri programe. Konec sedemdesetih let so bili programi že stratificirani: 1. program nacionalen in pretežno informativen, 2. program (Val 202) lahkoten in interaktiven in 3. program (Ars) resen. Vsi trije programi so bili slišni (skoraj) po vsej Sloveniji in bili brez konkurence. Stratifikacija iz sedemdesetih let v letu 2001 še vedno velja nespremenjena (manjših kozmetičnih popravkov so bili deležni posamezni programski sklopi), s tem da je 2. program v devetdesetih letih dobil pomembno konkurenco komercialnih radijskih postaj.

Televizija Slovenija je petdeset let mlajša od Radia Slovenija. V letu 1960 je oddajala pet dni na teden, s slovenskim TV dnevnikom je začela leta 1980, sredi osemdesetih let pa je razširila 2. program. Televizijska 1. in 2. program nista bila nikoli opazno stratificirana, če že kdaj, le za kratek čas. Bolj je veljalo nepisano pravilo, da kar ni za 1. program, gre v 2. program. Ker razen hrvaških programov, dveh avstrijskih in nekaj italijanskih, ki so jih lahko spremljali prebivalci obmejnih krajev do začetka devetdesetih let, do pojava brezplačnih satelitskih televizijskih, predvsem pa treh domačih komercialnih in več lokalnih televizijskih postaj, Televizija Slovenije ni imela konkurence. Zato je ob nacionalni vlogi (širjenje političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih informacij, popularizaciji kulture, znanosti ipd.) pripravljala še najrazličnejše zabavne oddaje, snemala nadaljevanke, itd.

Oddajniki in zveze Radiotelevizije Slovenija razširjajo nacionalne, regionalne, manjšinske, lokalne in komercialne radijske in televizijske programe v Republiki Sloveniji. Obsežna infrastruktura oddajnikov in pretvornikov dovoljuje, da zmogljivosti oddajajo v uporabo tudi drugim službam, ki imajo svoje zveze (Telekom, Elektrogospodarstvo, Petrol, MORS, MNZ, cestna podjetja itd.) in drugim udeležencem v radiodifuznem spektru.

V sprejemanju je Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki utegne spremeniti status te organizacijske enote. Evropska praksa pa ni enoznačna (gre lahko za samostojno dejavnost, lahko je v okviru poštno-telekomunikacijskih storitev, so pa tudi rešitve, ko so oddajniki v okviru javnega radiofuznega servisa kot je to pri nas). Radijski programi so bistveno cenejši od televizijskih. Radio Slovenija ima od nekdaj nekajkrat manj zaposlenih, tehnika (studiji, oddajniki) je cenejša, zaradi visokih vlaganj Radiotelevizije Slovenija v televizijske kadre in tehniko (studiji, oddajniki) so ti programi dragi.

Zaradi velikega števila radijskih in televizijskih ur, ki zahtevajo veliko število zaposlenih, veliko (dragih) prostorov, veliko (drage) tehnike, je bila Radiotelevizija Slovenija do pred dveh let - do sprejema Novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki je namesto naročnine uvedla RTV prispevek, ki kot pretežen del dohodka zagotavlja potrebna sredstva za uresničevanje programskih nalog in tehnološkega usposabljanja - v stalnih izgubah. Cilj je nacionalna prepoznavnost radijskih in televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija.

Vse radijske in televizijske informacije (o notranje in zunanjepolitičnem dogajanju, gospodarskih, kulturnih, civilno družbenih in drugih dogodkih) morajo biti hitre, točne, uravnotežene in politično neobremenjene, radijski in televizijski programi morajo seznanjati poslušalce in gledalce z relevantnim domačim in tujim in tujim kulturnim (predvsem literarnim in glasbenim) ustvarjanjem in poustvarjanjem, pomembnimi športnimi dogodki, popularizirati domačo in tuje kulture ter znanost, obveščati domačo javnost o življenju in delu Slovencev po svetu in njih o dogajanjih doma, spodbujati k naravovarstveni osveščenosti, zdravem načinu življenja, ipd.

Regionalna centra Koper in Maribor opravljata poslanstvo, ki je v nacionalnem interesu. Za njuno dejavnost je nujno, ne le, da obstane, ampak se nenehno krepi.
Finančno poslovanje Radiotelevizije Slovenije mora biti pozitivno, tako da zavod presežek zbranih sredstev z RTV prispevkom in plačanimi sporočili vlaga, prvič, v razširjeno reprodukcijo (nujno uvajanje novih tehnologij – zamenjava analogne tehnologije z digitalno, ponudba programov preko satelita in spleta, uvedbo predvajanja programov po sistemu »na klic,« kar je smer razvoja v Evropi, ZDA in na Japonskem in drugič, odplača dolgove iz preteklosti.

Redefinicija vloge in položaja radiotelevizije Slovenija. V času in prostoru, ko je bila Radiotelevizija Slovenije še monopolna in stregla celotnemu spektru pričakovanj in zahtev poslušalcev in gledalcev radijskih in televizijskih programov, so bili stratifikacija, vsebine in obseg ponujenih programov v veliki meri ustrezni, čeprav so poslušalci in plačniki naročnine od Radia Slovenija, predvsem pa gledalci televizije Slovenija, od Radiotelevizije Slovenija terjali boljše programe (čeprav je jasno, da doseženi cilji vedno porajajo nova, višja pričakovanja in zahteve).

Za preseganje obstoječega stanja in dosego zastavljenih ciljev predlagam, da Radiotelevizija Slovenije ustanovi hčerinski družbi in sicer (pogojno) Radio val 202 in komercialno (pogojno) TV Slovenija 2, obe v začetku v stoodstotni lasti Radiotelevizije Slovenija. Vanju naj preidejo kadri, ki se čutijo sposobne, da z inovativnimi idejami, z lastnim delom in z zaslužkom družbama in sebi, zagotovijo dostojno preživetje, intelektualen in tehničen razvoj in ustvarjajo še dobiček, ki ga od njih pričakuje lastnik, Radiotelevizija Slovenija. Ta jim po tržnih cenah, takih, ki jih že ves plačujejo komercialne radijske in televizijske družbe, trži svoje storitve. Na hčerinskih družbah, njunem managementu, programskih in tehničnih delavcih in tržnikih je, da ustvarjata in tržita programe, ki bodo na trgu boljši od konkurence. V primerjavi s komercialnimi radiji in televizijami, ki so začeli iz nič oz. s sposojenim tujim kapitalom, bosta imela komercialni radio in komercialna televizija, obe v stoodstotni lasti Radiotelevizije Slovenija, leteči start in stalno pomoč lastnika v know-howu.

Na hčerinski družbi naj preidejo programi, ki jih zahteva precejšen del predvsem zabave željnih poslušalcev in gledalcev, niso pa nacionalnem interesu. Danes se zanje trošijo velika, tudi z RTV prispevkom zbrana sredstva. S prihranjenim denarjem in dobičkom hčerinskih družb, naj se okrepi informacijske, kulturne, glasbene in športne programe, ki so v nacionalnem interesu in se v ta namen zanje zbira RTV prispevek.

Zavzemal sem bom za vsestransko pregledno denarno poslovanje, varčevanje in produktivno izrabo dela vseh zaposlenih. Do najmanjše možne, še merljive programske enote, bom predlagal uvedbo stroškovnih mest, ki po predlagani predkalulaciji predvidenih posameznih stroškov, po opravljeni nalogi zahteva točno pokalkulacijo, ki v načelu ne odstopa navzgor.

Vsesplošen razvoj, tehnične in tržne možnosti in zahteve, sunkovito rastejo. Zato se bom ob morebitni izvolitvi zavzemal in zahteval, da se delavci, vsak na svojem področju dela, zaradi interesov Radiotelevizije Slovenija in njihovih lastnih koristi, četudi jih nekateri še ne prepoznajo, stalno izobražujejo v vseh oblikah rednega in dodatnega izobraževanja. Vzpostavil bom delovne normative, zahteval delovno disciplino in osebno odgovornost, od nikogar pa ne bom terjal in zahteval več, kot trideset let delam sam in zahtevam od samega sebe. Plače na Radioteleviziji Slovenija pomenijo ta trenutek že več kot polovico obračunanega RTV prispevka, zato morajo biti vse, od prve do zadnje, zaslužene. Slabi managerji odvečne delavce odpuščajo, dobri jih produktivno zaposlijo.

Radiotelevizija Slovenije, posebej Televizija Slovenije naj bo načeloma predvsem naročnik kulturnih, zabavnih in športnih oddaj, ki so nacionalnega interesa, in ne tudi producent in izvajalec. Producente in izvajalce naj izbere z javnimi natečaji. Le, če za izvedbo ni (ustreznih) zunanjih ponudnikov, so pa take oddaje v nacionalnem interesu, naj bo tudi producent in izvajalec Radiotelevizija Slovenija.

Oddaje, ki niso v nacionalnem interesu, so pa tržno zanimive naj, kot predlagam, preidejo na hčerinski družbi. Poslušalcem in gledalcem je vseeno, na kateri postaji in kanalu poslušajo ali gledajo priljubljeno oddajo. Konec koncev s preklapljanjem programov to počnejo tudi danes.

Kadrov, managerjev in programskih delavcev, ki so preizkušeno dobri, v državi nimamo veliko. Predlagal bom nova imenovanja samo nekaj ključnih managerjev, za vse, ki so doslej opravljali ta managerska dela, pa se bom zavzemal, da ostanejo v zavodu, na odgovornih delovnih mestih, za katera se bodo dogovorno odločili.
Na izvedbenem programskem, informativnem, kulturnem in glasbenem področju, v založbi kaset in plošč, ne vidim razlogov za kakršnekoli kadrovske zamenjave. Predlagal in uveljavil pa bom odločno okrepitev suverenosti in samostojnosti urednikov in visoko osebno integriteto novinarjev v okvirih, ki ju določata samo nacionalni interes in stroka.

Zaradi visokega števila zaposlenih, zapletenih medsebojnih odnosov, in nenazadnje, redefinicije vloge in položaja radiotelevizije Slovenija predlagam uvedbo vodilnega delovnega mesta delavskega direktorja in profesionalizacijo predsednika sindikata ali predsednika sveta delavcev (oboje vezano na ustanovitev sveta delavcev, če se bodo trije hišni sindikati le sporazumeli in uskladili).
Moj predlog, redefinicija vloge in položaja Radiotelevizije Slovenija ni ekskluziven in zaprt (na primer, za preučiti je možnost, da Radiotelevizija Slovenije ustanovi še tretjo hčerinsko družbo, Oddajniki in zveze v stoodstotni lasti Radiotelevizije Slovenija oz. kot delniško družbo ipd.), je le zasuk v razmišljanju in, predvsem spodbuda in izziv za soočanje konstruktivnih in inovativnih pobud managerskih, programskih in tehničnih delavcev Radiotelevizije Slovenija in tržnikov Radiotelevizije Slovenija ter zunanjih strokovnjakov različnih profilov in zainteresirane javnosti, vse s ciljem, najti novo kvaliteto.

Svoje delo bom v primeru izvolitve začel z umirjanjem razmer na zavodu. Pregrete razprave bom poskušal iz medijev prenesti med delavce Radiotelevizije Slovenija, ki lahko samo s strpnostjo in v medsebojnem sodelovanju, in to takoj, ustvarijo prijaznejše in s tem ustvarjalne pogoje za dobro delo. Poiskal in imenoval bom ključna človeka in sicer za področje plana in analiz in za kadrovske zadeve. Imenoval bom delovni skupini, prvo za pripravo predlogov za normativen prehod na novo organiziranost in drugo, sestavljeno iz programskih in tehničnih sodelavcev in tržnikov Radiotelevizije Slovenija, po potrebi razširjeni z zunanjimi strokovnjaki. Pregledal bom vse pogodbe z zunanjimi sodelavci in poskušal ugotoviti, kateri so za nemoteno delo zavoda nujni, katero delo pa lahko in morajo za plačo opraviti zaposleni.

Ne vem za državo, posebej še državo, primerljivo s Slovenijo, deželo z dvema milijonoma prebivalcev, od katerih je zaposlena četrtina, ki bi zmogla in imela pet nacionalnih radijskih in televizijskih programov in dvakrat po dva radijska in televizijska programa, v italijanskem in madžarskem jeziku, ki se prav tako plačujeta iz naročnine. Če so bili organiziranost, vsebina in obseg dela Radiotelevizije Slovenija ustrezni času in prostoru, v katerem in na način, kako so nastali, danes, po trideset letih, zagotovo ne ustrezajo več spremembam časa in prostora, v katerem so. Zato kot izhodišče predlagam Svetu zavoda Radiotelevizije Slovenija potrditev nuje za začetek postopka za redefinicijo vloge in položaja Radiotelevizije Slovenija v samostojni državi in v začetku 21. stoletja, kar je nenazadnje zahteva Državnega zbora po nacionalnem radijskem in televizijskem programu.

Pot, ki sem jo nakazal, seveda ni edina možnost, način razmišljanja pa je dolgoročno pravilen. Ker sem človek dialoga in dogovarjanj, bom predloge pripravljal in oblikoval s hišnimi in zunanjimi strokovnjaki v soglasju z zaposlenimi, t. j. skupinsko. Predlagatelj bom sam in v svojem imenu, ker je tudi odgovornost osebna.

Matjaž Vizjak
Ljubljana, 19. april 2001

P.S.:
Na javni predstavitvi programa sem bil deležen nekaj konstruktivnih vprašanj in ene debele pohvale. To je izrekel član sveta in, takrat, generalni direktor Gorenja Jože Stanič: »Kar sodelujem v delu sveta je to prva in edina pravilna pobuda za ureditve razmer na Radioteleviziji Slovenija. Gospodarstveniki, ki smo uveljavili odločne spremembe, bomo uspeli, drugi bodo propadli. To velja tudi za Radiotelevizijo Slovenija.« Na glasovanju nato nisem dobil nobenega glasu. Ne od predstavnikov javnosti, ne strank, ne kulturnih delavcev, ne zaposlenih. Svojega glasu ni dal niti Jože Stanič. Glasovalni stroj je deloval naoljen. Danes bi predlagal enake spremembe, čeprav so programi in pa razmere na Radioteleviziji Slovenija, navznoter in navzven, samo še slabši. Dno pa je globoko. Stranke to vedo.
Ljubljana, 29. julij 2009, osem let pozneje.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
7 x komentirano
  • obama je rekel/-la:

    Na javni predstavitvi programa sem bil deležen nekaj konstruktivnih vprašanj in ene debele pohvale. To je izrekel član sveta in, takrat, generalni direktor Gorenja Jože Stanič: »Kar sodelujem v delu sveta je to prva in edina pravilna pobuda za ureditve razmer na Radioteleviziji Slovenija. Gospodarstveniki, ki smo uveljavili odločne spremembe, bomo uspeli, drugi bodo propadli.

    heh,Jože Stanič je definitivno uspel…nazadnje v LTHju,zdej bo v kratkem uspelo še Gorenje,ki ga je vodil 110 let

  • angie je rekel/-la:

    Vizjak, dobra Vizija!
    (pred osmimi leti je bil še čas, da Slovenci svoj javni RTV zavod postavimo kot javni servis, zdaj je politika grimsovsko globoko noter v celotnem RTVju, da skoraj ni več videti nobenega izhoda…Kontaminacija je popolna, na RTVju pa vladajo novozgodovinarji Granda, Možina, Peskova, Hlebšev vajenec…. (se oproščam vsem morebitnim drugim zgodovinarjem na RTVju, tudi umetnostnim, ki so politično neopredeljeni).
    Preberite intervju z Joškotom Možino v Družini!
    Spomni nas, Vizjak, kdo je bil že potem postavljen za direktorja? je bil to tisti SLS turistični dopisnik iz Gorenjske?

    • kaktus je rekel/-la:

      V povsem razmetano štalo RTV-eja, ki jo je zapustil Kocijančič je prišel ekonomist Guzelj, ki je uvedel red že v drugih firmah , prav tako pa tudi tu, kjer je sedaj ! Delajte se norca pohabe ljubljanske, ampak, tako govorijo dejstva ! Podganja ministrica pa naj raje izpolni zakonske, tj. finančne obveznosti, obljube, do RTV hiše !

  • robespierre 2 je rekel/-la:

    Angelica,kaj ravno prihajaš iz krizne seje murgeljskega politbiroja ???

  • nesesekirat je rekel/-la:

    Robespierre 2; pod kakšno “šifro” si se skrival dosedaj.. In kar se tiče “murgeljskega politbiroja”. od leta 1990 dalje dokazuje, da ima “v sebi” veliko več znanja,trezne presoje in demokratičnega obnašanja, kot njegova grosupeljska konkurenca. Dokaz: sprejem Slovenije v Evropsko unijo 1. MAJA ( ne decembra) 2004. Kontradokaz: RTV (po staro) Slovenija.

  • Pantacan je rekel/-la:

    Na Grimsoviziji je potrebna temeljita deratizacija !

  • JBT je rekel/-la:

    hja,

    tole kaže, kako “idilični” so bili časi pred daljnimi osmimi leti.

    Danes je na RTV le še večna črna tema!

    Mar ne Vizjak, le kako bi napisal današnji program? Le kaj bi spremenil?

    p.s. osveži moj spomin in povej, kako so bili razdeljeni glasovi na svetu? Mislim na celotno lestvico z imeni in števili glasov ;-)