Vest

HD Vimeo

60 LET ŽENEVSKIH KONVENCIJ
Ženevske konvencije, temelj mednarodnega vojnega in humanitarnega prava, so stare 60 let. V tem času jih je ratificiralo 194 držav. Cilj prve konvencije iz 1864 je bil izboljšanje ravnanja z ranjenimi vojaki na bojišču. Haaška konvencija iz leta 1907 je zajela prejšnjo in jo razširila na mornarico. Tretja konvencija je bila sprejeta leta 1929. V njej je bila opisana sprejemljiva obravnava vojnih ujetnikov. Zadnja, četrta konvencija je nastala avgusta 1948, pokrivala je zaščito civilistov v času vojne. Z njo je opredeljena tudi vloga Mednarodnega odbora Rdečega križa v vojnah.

PREPREČEN IZRAELSKI NAPAD NA IRAN
Po pričanju ameriškega diplomata v Jeruzalemu, se je Izrael v času povolilnih protestov v Iranu pripravljal na napad na iranske jedrske objekte. Za napad so iskali odobritev ZDA in njihovo podporo. V prošnji za odobritev napada sta bila podpisana tako premier Netanjahu kot predsednik Peres. Ameriška administracija je izraelsko pismo ignorirala, zato je bila operacija preklicana.

HONDURAS
V Hondurasu še vedno potekajo protesti v podporo odstavljenemu predsedniku in proti trenutni oblasti. Nova oblast je v glavnem mestu ponovno uvedla policijsko uro, problem ji je predstavljal tudi napovedan obisk predsednika Organizacije ameriških držav (OAS). Zaradi obsodbe zamenjave oblasti predstavnikom OAS niso dovolili vstopa v Honduras, kasneje so odločitev spremenili. Resno oviro predstavlja tudi pozicija ZDA, ki razen načelne obsodbe odstranitve predsednika Zalaye niso sprejele nobenih ukrepov proti voditeljem državnega udara. Vse ostale ameriške države in Evropa so umaknile svoje ambasadorje in ustavile finančno pomoč državi. Večina Južne in Srednje Amerike je nad neukrepanjem Obamove administracije močno razočarana.

UNASUR V EKVADORJU
V Ekvadorju je ob slavnostni prisegi novega starega predsednika Rafaela Coreae potekalo tudi zasedanje držav Južne Amerike (UNASUR). Napetosti med državami ter problemi s korupcijo, financiranjem in odsotnostjo politične volje so zaustavile projekte avtocestne, železniške, vodne in naftne infrastrukture. Dodaten problem predstavlja zagotovilo kolumbijskega predsednika Uribeja, da bo američanom dovolil postavitev vsaj sedmih baz za boj proti drogam in teroristom. Tri naj bi bile letalske, dve kopenski in dve pomorski. Na to potezo so se najbolj ogorčeno odzvale Venezuela, Ekvador in Bolivija. Predsednik Uribe se zato ni udeležil srečanja UNASUR niti inavguracije ekvadorskega predsednika. Na srečanju so sprejeli stališče, da nobena južnoameriška država ne bo priznala legalnosti režima v Hondurasu.

SEVERNO AMERIŠKO SREČANJE
V Mehiki je potekalo srečanje predsednikov ZDA, Kanade in Mehike. Dogovorili so se za sodelovanje v boju proti svinjski gripi in mamilom. Plan Merida, kljub zadržkom kongresa zaradi kršenj človekovih pravic, ostaja, zadržan je le manjši del sredstev. Voditelji se niso uspeli dogovoriti o skupni protikrizni in emigracijski politiki, Kanada ne bo ukinila viz za mehiške državljane. Sprememb sporazuma NAFTA se niso dotaknili, čeprav je Obama v predvolilni kampanji obljubljal prav to. Predsedniki so načelno podprli vrnitev odstavljenega predsednika Hondurasa na oblast. Obama je kritike ameriške politike do državnega udara v tej državi označil za hinavce, ki sedaj zahtevajo ameriško posredovanje v regiji, čeprav drugače takšni intervencionistični politiki nasprotujejo. Ti mu odgovarjajo, da nočejo vojaškega posredovanja, temveč le sankcije, ki jih v primeru državnega udara predvideva tako OAS kot ameriška zakonodaja. ZDA spremembe oblasti v Hondurasu še vedno niso označile za državni udar. Sočasno z vrhom trojice državnikov je več kot 60 nevladnih organizacij vseh treh držav pripravilo alternativno srečanje z naslovom »15 let ekonomskih neuspehov NAFTE«. Največ očitkov leti na popolno uničenje malih mehiških kmetov in posledično emigracijo v ZDA ter selitev ameriških delovnih mest v tujino, torej nadvlado pravic kapitala nad pravicami dela.

NORI RUSI
Predsednik Medvedjev namerava parlamentu predložiti zakon, ki bo ruski vojski dovoljeval posege izven lastne države. Ruske enote bodo tako lahko odbile ali preprečile napade na druge države ali pa ščitile ruske državljane v tujini. Predlog zakona naj bi bil povezan z lanskim pet dnevnim spopadom z Gruzijo, čeprav so lahko njegove implikacije bistveno širše.
Premier Putin je bil ob obletnici gruzijskega napada na Južno Osetijo in Abhazijo v teh dveh entitetah. V projekte pomoči Abhaziji in Južni Osetiji namerava v naslednjem letu vložiti okoli pol milijarde dolarjev. Rusija namerava v Abhaziji zgraditi vojaško mornariško in razširiti letalsko bazo. Strateški cilji Rusije v regiji so jasni.

V MNJANMARU VSE PO STAREM
Ang San Su Či je ponovno obsojena na novo 18 mesečno porcijo hišnega pripora. Nobelova nagrajenka in vodja opozicije je bila spoznana za krivo kršenja hišnega pripora. Kršila ga je tako, da je prek jezera do njene hiše samovoljno priplaval nek Američan. Ta je na sodišču svoj podvig opravičil s trditvijo, da mu je bog naročil, da mora posvariti San Su Čijevo pred terorističnim napadom. Za sledenje božji volji mu je sodišče prisodilo 7 let prisilnega dela.

Jura Štok