Vest

HD Vimeo

BOJ ZA AFGANISTANSKO SVOBODO
Talibani so pred začetkom predsedniških volitev v Afganistanu napovedali, da bodo naredili vse, da bi preprečili potek volitev, volilce pa pozvali k neudeležbi. Minirali bodo ceste, ki vodijo do volišč, napadali volišča, ljudem, ki bodo imeli z barvo označen prst, bodo ta prst odrezali. Tudi v Kabulu ni mirno, po seriji bombnih napadov so mesto obstreljevali z minometi in raketami, po ulicah pa se je slišalo streljanje. Predsednik Karzai je lokalnim medijem prepovedal kakršnokoli poročanje o napadih ali spopadih, tujim novinarjem pa zagrozil z izgonom, če bodo poročali o nasilju.
Čeprav je bilo v Afganistanu ubitih že več kot 200 britanskih vojakov, se premier Gordon Brown ne umika iz pravičnega boja za svobodo in demokracijo ter varnost in mir na svetu. To je tudi najboljši način počastitve spomina na padle osvoboditelje. Njihova smrt ni zaman.
V podobnem duhu je ameriške veterane nagovoril tudi predsednik Obama. Zmaga nad Talibani ne bo ne lahka in ne hitra. Te vojne si niso izbrali sami. Zmaga nad Talibani in teroristi v Afganistanu je pogoj za varnost državljanov ZDA pred terorizmom, zato administracija povečuje vojaško prisotnost v državi. V Afganistan namerava poslati dodatnih 30.000 vojakov.

REFERENDUM NI PRAVA DEMOKRACIJA
Iraška vlada podpira referendum o prisotnosti ameriške vojske v Iraku oziroma o sporazumu SOFA (Status of Forces Agreement). V skladu s sporazumom bi morali Američani zapustiti Irak do leta 2011, za njegovo ratifikacijo je potrebna referendumska podpora. Če ga prebivalstvo zavrne, okupacijske sile nimajo več formalnega pokritja za delovanje v Iraku. Umakniti bi se tako morali do konca leta. Ameriška admnistracija zato močno pritiska, da do referenduma ne bi prišlo, v državi pa še dodatno povečuje število svojih enot.

VOJSKA NA MEJI
Mehiška vojska je prevzela nadzor nad mejnimi prehodi z ZDA. Zaradi korupcije povezane s tihotapljenjem je oblast zamenjala carinsko službo z vojsko. Odpuščeno je skupno 1100 carinikov, vojakom so morali predati značke in orožje. Mehika in ZDA si delita 3220 kilometrov dolgo mejo, preko katere poteka v eno smer emigracija in trgovina z drogami, v drugo tihotapljenje orožja. ZDA v okviru pobude Merida namenjajo 1,6 milijarde $ za boj proti drogam v Mehiki in Srednji Ameriki. Del sredstev je namenjen usposabljanju in opremljanju mehiških mejnih enot za boj proti tihotapljenju. V mehiški vojni proti narko kartelom že sedaj sodeluje več kot 36.000 vojakov. Z njihovim delovanjem so povezane številne kršitve človekovih pravic.

REŠITEV JE PROBLEM
V državah tretjega sveta potekajo številne akcije cepljenja proti boleznim, ki so v razvitem svetu že zdavnaj izkoreninjene. Ena takšnih je tudi otroška paraliza. V tretjem svetu se zaradi cenenosti uporablja oralno cepivo. Obstaja pa bistvena razlika od injiciranega, ki ga uporablja razviti svet. Oralno cepivo temelji na živih virusih. V Nigeriji je bilo letos zaradi cepiva paraliziranih 124 otrok, dvakrat več kot leto poprej. Leta 2007 je bilo zaradi mutiranega virusa iz cepiva paraliziranih 69 otrok. Svetovna zdravstvena organizacija je izdala opozorilo, da se lahko virus iz cepiva razširi preko meja Afrike. Problem s cepivom za paralizo je zadnji izziv zdravstvenim delavcem WHO (World Health Organisation), ki so se morali že dosedaj boriti z govoricami o cepivih, ki naj bi prikrito sterilizirala populacijo ali jo okužila z Aidsom. Dosedaj je WHO menil, da bo letos dokončno izkoreninjena epidemije otroške paralize v Afriki in Indiji.

ISLANDSKI NE!
Mednarodne banke pripravljajo skupno tožbo proti Islandiji. Od nje zahtevajo poplačilo vseh dolgov podržavljenih bank brez postavljanja pogojev. Za njimi stojijo tudi politiki. Državi z osamitvijo grozijo predstavniki Evropske unije, še posebej pa britanski premier Brown. Ta je Islandiji grozil ne le z blokado vstopa v Evropsko unijo temveč tudi s povračilnimi ukrepi IMFa. IMF bi po logiki premiera Browna moral izvajati vlogo svetovnega iztrjevalca dolgov.
Država, ki je nase prevzela dolgove privatnih bank, namerava odplačevanje dolgov vezati na gospodarsko rast. Če gospodarske rasti ni, dolgov ne bo plačevala. S tem se namerava zaščititi pred finančno in ekonomsko osamitvijo države. Tako radikalen korak je storila zaradi pritiska javnosti, ko je ta zvedela za vsebino tajnega poročila in pogodbe o odplačilu dolga propadle in podržavljene banke Kaupthing Britancem in Nizozemcem. V poročilu je opisano poslovanje banke, kjer so njeni največji delničarji pri njej najemali kredite, s katerimi so kupovali njene delnice. Vrednost teh se je zato strmo povečevala do trenutka, ko so se ti odločili, da prodajo vse. Vrednost je posledično strmoglavila, banka se je znašla v dolgovih in brez svežega kapitala. Islandska vlada je britansko ministrstvo za finance zaprosila za potrditev kritja vlog varčevalcem v skladu z direktivami EU. Le tri dni pozneje je britanska vlada sporočila, da Islandija noče povrniti dolgov privatne pozavarovalnice. Premier Brown je nato izkoristil protiteroristično zakonodajo iz leta 2001 in zamrznil vso islandsko premoženje v Veliki Britaniji.
Islandija je odplačilo dolga omejila na 6% rasti BDPja, 4% Britancem, 2% Nizozemcem. Zaradi kolapsa vseh treh privatnih bank mora Islandija odplačati 4 milijarde evrov in 5,5% letnih obresti. Če Islandiji uspe zdržati in izvesti postopno odplačevanje podržavljenih dolgov, bo tak korak pomenil ogromno spremembo v mednarodnem finančnem okolju. Prvič po letu 1920 bo odplačevanje zunanjega dolga vezano na plačilno zmožnost države. V primeru, da se Islandija ukloni pritiskom EU, bo sledila množična emigracija prebivalstva, geostrateški položaj in naravna bogastva bodo prepuščena najmočnejšim globalnim igralcem.

PORAVNAVA MED VELIKIMI
Ameriška davčna uprava (IRS) in švicarski bančni gigant UBS sta sklenila izvensodno poravnavo, s katero je ustavljen kazenski postopek proti banki. V poravnavi je udeležena tudi država Švica, ki bo dovolila vpogled v bančne vloge. Švicarska zakonodaja dovoljuje tajnost bančnih računov tudi v primeru davčne utaje, izjema so davčne prevare. UBS je bogatim ameriškim državljanom omogočala prenos sredstev v davčne oaze. IRS ocenjuje, da se je v tujino na ta način iz okoli 4500 računov v davčne oaze prelilo 18 milijard $. Ameriški dacarji so na začetku zahtevali kar 52.000 imen Američanov s švicarskimi računi. Banka UBS je februarja pomoč pri utaji davkov priznala in pristala na delno poravnavo v vrednosti 780 milijonov $. Takrat je iskala izgovor za neizdajo računov v nasprotujoči si zakonodaji. Ameriško bi kršili v primeru sklicevanja na bančno tajnost, švicarsko v primeru, da bi razkrili lastnike računov. In sedaj vemo, da je fajn bit velk.

Jura Štok