Vest

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za pravosodje Aleš Zalar, je omenjeno poročilo, ki zajema obdobje prvega letošnjega polletja, pomembna podlaga za ustanovitev posebnega oddelka za obravnavo zahtevnejših zadev gospodarskega kriminala. Oddelek predvideva novela zakona o sodiščih, ki je danes prestala medresorsko usklajevanje in roma v vladno proceduro. “Da bi ta oddelek imel zadostno število usposobljenih sodnikov, potrebujemo podatke, koliko zadev s tega področja pravosodni organi trenutno obravnavajo, v kateri fazi so in ali pri njihovi obravnavi prihaja do zamud,” je zahtevo po izdelavi poročila utemeljil Zalar. Vrhovno državno tožilstvo je podatke zbiralo v razmeroma neugodnem času sodnih počitnic, a je delo po ministrovi oceni opravilo dobro.

Uvodni pravosodni minister o poročilu vrhovnega tožilstva (v celoti za pravne sladokusce):

Kot je razvidno iz poročila, je državno tožilstvo v prvem letošnjem polletju zaradi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije prejelo 429 kazenskih ovadb zoper fizične osebe in 58 zoper pravne osebe. Na dan 30. junija so imeli tožilci skupno v delu ovadbe zoper 1649 posameznikov in 283 pravnih oseb. Sodišča so tako konec junija skupaj obravnavala 3201 osebo zaradi omenjenih kaznivih dejanj, zadeve pa so bodisi v fazi preiskovalnih dejanj, preiskave, obtožnega predloga, obtožnice ali pritožbe na izrečeno obsodbo. Sodišča so obravnavala tudi 306 pravnih oseb. Ker zlasti gospodarska kriza povzroča veliko problemov pri varovanju in uresničevanju pravic delavcev, je ministrstvo za pravosodje zaprosilo tudi za število kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev. Tožilstvo je v zvezi s tem konec junija obravnavalo skupno 660 posameznikov oziroma 10 pravnih oseb.

Kot na podlagi podatkov iz poročila ocenjuje ministrstvo za pravosodje, je stanje glede gospodarske kriminalitete po posameznih tožilstvih in sodiščih različno. Trenutno sta najbolj izpostavljeni ljubljansko in celjsko okrožje, najboljše rezultate pa izkazuje kranjsko okrožje. “Nekateri podatki iz poročila skrbijo. Sodne preiskave, ki bi morale biti po zakonu končane v šestih mesecih, na nekaterih sodiščih trajajo v povprečju tudi do dve leti in ni redko, ko trajajo celo 10 let. Razlogi za dolgotrajno obravnavo iz poročila niso razvidni, domnevamo pa, da je razlog za zastoj postopkov pogosto v nedosegljivosti obdolžencev,” meni minister. Poročilo po Zalarjevih besedah terja nadaljnje ukrepanje tako pravosodnega ministrstva, vrhovnega državnega tožilstva kot vrhovnega sodišča. Minister je zato od vrhovnega državnega tožilstva zahteval, da v primerih, kjer je ugotovljen neupravičen zastoj v postopku pred sodišči, tožilci uporabijo t.i. pospešitvena pravna sredstva (rokovni predlogi, nadzorstvene pritožbe). Prav tako Zalar zahteva redno izdelavo takšnih poročil, ki se jim doda merjenje uspešnosti dela tožilcev, ter dolžno zagotavljanje ažurnosti pri odločanju tožilcev takoj po prejemu ovadbe.

Odgovori ministra o poročilu, delovanju sodišč, tožilstva in polnih zaporih ter novem NPU:

Predsedniku vrhovnega sodišča je Zalar naložil natančen pregled omenjenega poročila in pripravo nabora ukrepov, na podlagi katerih bo preveril stanje po posameznih primerih in ugotovil razloge za zamude pri postopkih. V okviru svojih pristojnosti naj predsednik vrhovnega sodišča zagotovi pospešitev obravnave zadev s področja gospodarske kriminalitete in korupcije, zagotovi spoštovanje časovnih rokov oziroma njihovo vzpostavitev. Zalar od predsednika vrhovnega sodišča čimprej pričakuje poročilo o ukrepih. “Ministrstvo za pravosodje je s temi usmeritvami in ukrepi sporočilo vrhovnemu državnemu tožilstvu in vrhovnemu sodišču, da je za to vlado boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji politična prioriteta in da bosta presodila, katere zadeve si zaslužijo prioritetno obravnavo,” je poudaril Zalar.

Kot je pojasnil Zalar, pravosodno ministrstvo v boju proti gospodarskemu kriminalu in korupciji pripravlja vrsto med seboj povezanih ukrepov. Med drugim bo DZ tako že septembra obravnaval novelo zakona o sodiščih, ki predvideva oblikovanje specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala. Zalar pričakuje, da bo sodnikov, ki bodo pripravljeni delovati v tem oddelku dovolj. Spodbuda za sodelovanje bo tudi višja plača, ki bo enaka plači vrhovnega sodnika. Zalar je med ukrepi ministrstva izpostavil tudi vzpostavitev Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) s 1. januarjem 2010. Ta bo deloval pod okriljem ministrstva za notranje zadeve v koordinaciji s pravosodnim ministrstvom. V pripravi je tudi prenos sodne preiskave s preiskovalnih sodnikov na tožilce. Ker pa gre za veliko spremembo, je letos še ni pričakovati. Ministrstvo začenja tudi s pripravami za spremembe zakona o državnem tožilstvu.