Vest

V petek, 14. avgusta 2009, so se v Bonnu brez večjega napredka končala še ena v dolgem nizu letošnjih podnebnih pogajanj. Pogajanja, ki so potekala na podlagi vnaprej pripravljenega pogajalskega besedila na okoli 200 straneh, niso prispevala k zbližanju stališč o dveh najpomembnejših elementih novega podnebnega sporazuma: zavezah razvitih držav za zmanjšanje izpustov ter finančni podpori za podnebno ukrepanje v državah v razvoju. V Focus društvu za sonaraven razvoj smo resnično zaskrbljeni, da do dogovora o novem podnebnem sporazumu v Kopenhagnu decembra letos ne bo prišlo.

Prvo ključno vprašanje oz. obveznost razvitih držav je zmanjšanje izpustov. Kot skupina se morajo razvite države zavezati k vsaj 40 % zmanjšanju emisij do leta 2020 glede na leto 1990 in vsaj za 95 % do leta 2050. Razvite države so še naprej gluhe za opozorila znanstvenikov glede potrebnih ciljev zmanjšanja emisij, saj so napovedani cilji, ki so jih razvite države pripravljene sprejeti, le na ravni 10 – 16 % zmanjšanja.

Drugo vprašanje oz. obveznost razvitih držav pa je državam v razvoju zagotoviti bistveno finančno, tehnološko in tehnično pomoč. Ocene kažejo, da bi morale razvite države zagotoviti 110 milijard evrov dodatnih sredstev na leto do leta 2020. V tej razpravi prav tako ni bilo napredka. Razvite države so tako zamudile še eno priložnost, da pokažejo, da svojo odgovornost za pomoč državam v razvoju pri njihovem podnebnem ukrepanju jemljejo resno. Podnebnih sprememb ne bo mogoče ukrotiti brez sodelovanja vseh držav, vendar bremena reševanja problema, ki so ga povzročile razvite države, ne smejo nositi države v razvoju. Poleg tega bodo revne države tudi najbolj prizadete zaradi posledic podnebnih sprememb, sredstev za prilagajanje pa v številnih primerih nimajo.

Če se bodo pogajanja nadaljevala v podobnem tempu tudi v prihodnje, dogovor v Kopenhagnu ne bo dosežen. To ni skrb le v Focusu, temveč je podobno skrb izrazil tudi vodja podnebnega sekretariata Združenih narodov. Ponavljanje že dobro znanih stališč in argumentov je potrebno takoj nadomestiti z resnimi pogajanji in iskanjem konsenza o ključnih elementih kopenhagenskega dogovora. Decembra letos mora biti v Kopenhagnu sprejet dogovor, ki bo omogočil omejitev dviga globalne temperature čim nižje pod 2 °C, kar bi preprečilo neobvladljive posledice podnebnih sprememb. Temeljiti mora na predpostakvi, da imajo vsi ljudje, narodi in kulture pravico do preživetja, do trajnostnega razvoja in odprave revščine. Med ambicijo in pravičnostjo ni izbire.

Kot država članica lahko Slovenija aktivno sodeluje pri pripravi stališč EU. V Focus društvu za sonaraven razvoj vlado zato pozivamo, da deklarirano politično voljo končno udejani in prispeva k bolj ambicioznim zavezam na ravni EU ter s tem pripomore k sprejetju globalnega podnebnega dogovora.

Anela Bešo, Focus - društvo za sonaraven razvoj