Kdaj se bo dolar spet pričel krepiti?
V zadnjih mesecih je bil ameriški dolar močno negativno koreliran z zahodnimi delniškimi trgi. To pomeni, da je vrednost ameriškega dolarja padala, medtem ko je cena delnic rasla. V primerjavi z ostalimi valutami velike deseterice G10 je dolar največ izgubil ravno proti naši domači valuti, euru.
Na zgornji sliki lahko vidimo, da je USD v primerjavi z EUR od pričetka marca 2009 izgubil več kakor 14%. Takšno gibanje oz. povezava med ameriškim dolarjem in delniškimi trgi je v zgodovini zelo redka. Pred kratkim, ko so bili v ZDA objavljeni zelo dobri podatki iz trgu dela za mesec julij in je ob tem tudi poskočila vrednost USD, je izgledalo da se bo ta povezava morda kmalu končala. Vendar to se ni zgodilo, saj so dobri podatki iz gospodarstva le za kratek čas okrepili ameriški dolar.
Dobri podatki gospodarstva praviloma delujejo na vrednost valute pozitivno (pomenijo krepitev valute). V trenutnem času se je na to povezavo praktično nemogoče zanesti, saj delujejo na valuto tudi druge kratkoročnejše silnice (zmanjševanje ali večanje stopnje tveganja vlagateljev, verbalne in dejanske intervencije različnih centralnih bank, itd…) .
V zadnjem času velja, da je največji gonilec gibanja vrednosti ameriškega dolarja tveganje, ki ga na trgu dojemajo investitorji in ne ekonomski podatki. Kdaj lahko torej pričakujemo, da se bo ta odnos končal in kdaj se bo ameriški dolar končno pričel krepiti?
V preteklosti je bila korelacija med gibanjem ameriškega dolarja in delniškimi indeksi zelo raznolika, pravzaprav zgodovinsko gledano niti ne moremo govoriti, da lahko gibanje enega povezujemo z drugim. Čas v katerem se nahajamo je zelo poseben, zato se nam ponuja tudi prav posebna priložnost (kar bom razložil v nadaljevanju).
Rešitev uganke se skriva v obrestnih merah. Obrestne mere najpomembnejših centralnih bank se trenutno nahajajo na zgodovinskih minimumih: ECB 1%, FED 0,25%, BoE 0,5% in tako naprej. Vrednost valut je v ‘normalnih’ razmerah odvisna od obrestnega diferenciala oz. razlike med obrestnima merama dveh gospodarstev. Naprimer, na tečaj EUR/USD vplivata ključni obrestni meri v ZDA in Evrope.
Pravzaprav se izkaže, da same obrestne mere sploh niso pomembne. Pomembna je smer oz. tendenca njihovega gibanja, ki določa glavne, oz. ‘makro’ trende na valutnem trgu. Pomemebno je torej, ali FED (ameriška centralna banka) svojo obrestno mero zvišuje in kaj se ob tem pričakuje od ECB (evropske centralne banke).
Gibanje obrestnih mer je torej najpomembnejše, celo tako zelo pomembno, da praktično nobena intervencija centralnih bank dosedaj ni bila uspešna, če ji kmalu tudi ni sledila sprememba obrestnih mer. »Kmalu« lahko iz vidika dolgoročnega pogleda, na katerega se tukaj sklicujem, pomeni tudi četrtleje. Pri tem imam v mislih intervencije FED-a in japonske centralne banke iz 70. in 80.let.
Posebnost trenutnih razmer je torej , da so obrestne mere zelo nizke in se ne spreminjajo. Zaradi tega je lahko postalo ‘dojemanje tveganje’ oz. gibanje cen delnic tisto, ki prevladujoče usmerja vrednost ameriškega dolarja.
Naj na kratko pojasnim, kako ta mehanizem deluje: ob rastočih delniških trgih imajo investitroji več zaupanja in iščejo bolj tvegane naložbe izven USD denominiranih vrednostih papirjev. S tem se tudi zmanjša povpraševanje po USD, ki zato izgubi na vrednosti proti ostalim »manj varnim« valutam. Prej omenjeni več kot 14% padec USD napram EUR si lahko torej razlagamo z dojemanjem tveganja ene in druge valute in s trenutno stopnjo tveganja, ki so jo vlagatelji pripravljeni sprejeti na trgu.
S tem dobimo tudi odgovor na vprašanje kdaj se bo USD ponovno pričel krepiti – ko bo ključna obestna mera v ZDA ponovno pričela rasti. Po ocenah mojih kolegov bo prav FED (ameriška centralna banka) obrestno mero dvigovala najbolj agresivno. Trenutno še nihče natančno ne ve, kdaj bodo centralne banke ponovno pričele zviševati obrestne mere, vendar logično bi bilo, da bo prvi prav FED. Slednji je prvi pričel z zniževanjem ob pričetku krize in bo verjetno prvi pričel tudi z zviševanjem; pred centralnimi bankami Kanade, ECB, itd. Osebno sem mnenja, da bi se to lahko zgodilo prihodnje poletje, točen čas bo seveda odvisen od vzdržnosti gospodarskega okrevanja.
Ko bomo torej v roku prihodnjega leta ali leta in pol videli, da bo ameriška centralna banka prvič dvignila obrestno mero, bo to pomembna prelomnica in priložnost za vse tiste, ki čakajo na ponovno dolgoročno krepitev ameriške valute. Hkrati bo to tudi pomemben signal za podjetja, katerih denarni tok je močno povezan z ameriško valuto, da pričenjo razmišljati o uporabi sredtev za varovanje svoje valutne izpostavjenosti. Do takrat lahko pričakujemo ohranjanje negativne korelacije med rastjo delnic in rastjo USD zaradi prej omenjenega sprejemanja (ne)tveganja vlagateljev.
Matjaž Košir
Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.