Vest

Zločin se ne izplača, vsi, ki so ali bodo na poti kriminala, pa naj najprej preberejo to knjigo, je ob predstavitvi knjige Utrinki iz življenja za rešetkami dejala avtorica, novinarka časnika Večer Damijana Žišt. Njen partner odvetnik Franci Matoz pa je poudaril, da bi se morali vsi, še posebej tisti, ki znajo le obsojati, zavedati, da se tudi sami lahko nehote znajdejo v zaporu. Knjiga je ponatis prve knjige Utrinki iz življenja za rešetkami, ki je nastala kot doktorska naloga Žištove konec lanskega leta, in je 323. knjiga iz zbirke žepna knjiga, je uvodoma povedal Srečko Mrvar iz Založbe Učila. Ocenil jo je kot eno najpomembnejših in aktualnih tem penološkega raziskovanja nasilja v zaporih.

Knjiga z avtogramom za Vest:

Knjiga je nastala iz doktorske naloge in je pregled zgodovine kaznovalne politike v svetu s poudarkom na slovenskih zaporih. Gre za celovit pregled zaporske problematike, je na današnji predstavitvi knjige povedala avtorica, penologinja ter novinarka Damijana Žišt. V svojo raziskavo je vključila vseh pet slovenskih zaporov, v katerih se je pogovarjala z obsojenci in tako izvedela “o delovanju zaporniškega podzemlja, ki kroji življenje zaprtih”, je pojasnila.

Uvodna Žištova in Matoz:

Najmočnejše je to podzemlje v največjem slovenskem zaporu na Dobu. Hierarhija med obsojenci je podobna kot v zaporih v tujini, med obsojenci pa so po njenih besedah najbolj osovraženi pedofili in posiljevalci, najbolj spoštovani pa goljufi. Iz razgovorov z obsojenci je Žištova ugotovila, da je največji problem prostorska stiska, saj se v sobi gnete tudi do 18 obsojencev - na primer na Dobu -, in nato droga. Prostorska stiska, gneča, mamila, vse to vodi v nasilje med obsojenci, pravi avtorica in dodaja, da je iz pogovorov z zaporniki ugotovila, da jih najbolj tare prav to, da ni nimajo svobode oziroma zasebnosti. Kot penologinja na koncu knjige podaja tudi nekaj predlogov za obvladovanje oziroma zmanjšanje nasilja v zaporih.

Žištova in Matoz odgovarjata na vprašanja Vesti:

Odvetnik Franci Matoz, ki so ga predstavili kot “sostorilca”, ker je že drugi, ki opozarja na pravice zapornikov, je povedal, da je po tem, ko je prebral knjigo, z Damijano prišel do ugotovitve, da sprejme zapornike, ki so jim kršene človekove pravice. “Na te ljudi moramo gledati kot na ljudi z določenimi pravicami, ki jih je treba varovati, zato bo državo tožilo preko 300 obsojencev,” je poudaril in menil, da se zaradi katastrofalnih razmer s prostorsko stisko nasilje v zaporih stopnjuje. Stiska ustvarja tudi nasilje, je prepričan koprski odvetnik, ki bo kot zastopnik zapornikov zahteval minimalne pogoje, ki jih ob prestajanju zaporne kazni ti morajo ti imeti.

Razmere v slovenskih zaporih se samo poslabšujejo in ne izboljšujejo, je prepričana Žištova. Kot je dejala, se pristojne na omenjene težave in na stisko s prostorom opozarja že deset let, vendar se ne zgodi nič, samo na slabše gre. Politiki se po Matozu nočejo lotiti tovrstne tematike, ker jim pač “zapori” zaradi nepriljubljenosti teme ne bi prinesli volilnih točk. Zato so stvari takšne, kot so. “Vsi naj razmislijo o tem, kako narediti zapor bolj prijazno okolje z vsem, ki v njem bivajo ali delajo oziroma preživijo velik del svojega življenja - naj bodo to obsojenci ali zaposleni,” so si bili edini.

Da bi bilo življenje zapornikov bolj humano, so knjige predali vsem poslancem Državnega zbora, ki jih je v petek sprejel predsednik DZ Pavle Gantar.