Vest

DEMOKRATIČNE VOLITVE V AFGANISTANU
Afganistanski predsednik Hamid Karzai bi lahko užival v lahki zmagi v prvem ali drugem krogu. Namesto tega se je njegov štab odločil za drugačno taktiko. Neodvisna volilna komisija, katere ustanovitelji so nevladne organizacije in Združeni narodi, opozarja na prepričljive dokaze o volilnih prevarah. Ne gre za posamične primere, zadeva je bila organizirana sistematično in sistemsko. Pod vprašajem je kar 25% oziroma več kot 1 milijon prejetih glasov. Na nekaterih voliščih je za Karzaija volilo 100% volilcev, na drugih je bilo oddanih 10x več glasov, kot je registriranih volilnih upravičencev.
Po preštetih glasovih predsednik Karzai vodi z okoli 54%, njegov najresnejši nasprotnik Abdulah Abdulah jih ima 28%.

AFGANISTANSKE ŽRTVE
Po letalskem napadu na dva tovornjaka cisterni v Afganistanu, v katerem je umrlo okoli 130 ljudi, večinoma civilistov, se Talibani, uradne oblasti, mednarodne organizacije in okupacijske oblasti še vedno ne morejo uskladiti okoli števila in strukture žrtev.
Poveljnik enot ISAF, general McChrystal je ukazal preiskavo dogodka, sočasno pa prepovedal točenje alkohola v natovem štabu v Afganistanu. Začetni indici kažejo, da je bil napad izveden v nasprotju z natovimi priporočili, ki določajo, da sta za odobritev letalskega napada potrebni potrditvi vsaj dveh neodvisnih virov. General McChrystal je v dnevnem poročilu zapisal, da je osebje imelo prevelikega mačka, da bi bilo sposobno dati razlago za odobritev napada, ki je terjal življenja vsaj 70ih civilistov.

NELEGALNE NASELBINE
Izraelski premier Netanjahu bi se rad dogovoril z ZDA o politiki naseljevanja na zasedenih ozemljih. Gre seveda za zamrznitev gradnje nelegalnih naselbin, ki je predpogoj za začetek mirovnih pogajanj. Poleg 2500 stanovanjskih enot, ki se že gradijo, je izraelska vlada odobrila gradnjo še 500ih dodatnih objektov, ki jih zamrznitev ne bo doletela. Urad premiera govori o celo nečem drugem. Ne gre za moratorij ali zamrznitev gradenj, gre le za zmanjševanje obsega. Zaradi tega sta tako EU kot Velika Britanija ostro kritizirali takšno politiko, od Izraela pa zahtevali popolno ustavitev vseh gradenj. Podobna, vendar manj odločna stališča prihajajo tudi s strani ameriške administracije. Nadaljevanje gradnje naselbin ni v skladu z obljubami danimi v okviru »Kažipota«. Ustvariti je potrebno klimo, v kateri je možen začetek pogajanj. Podpredsednik izraelske vlade ob tem domačo javnost prepričuje, da bo zaustavitev gradenj povzročila le zamudo pri izvajanju strategije, ne bo pa vplivala na dolgoročno politiko naseljevanja okupiranih ozemelj.

VENEZUELSKA CENZURA
Odnosi med venezuelskimi zasebnimi mediji in predsednikom Chavezom nikoli niso bili dobri. Ti so sodelovali z akterji državnega udara leta 2002, predvajali v naprej pripravljena poročila in intervjuje z voditelji državnega udara, javnosti prikrivali dejansko dogajanje, tujim medijem pa posredovali informacije o Chavezovem odstopu, ne državnem udaru. Prav ti mediji so ponovno v vojni z levičarsko oblastjo. Največja televizijska postaja Globovision in 29 zasebnih radijskih postaj se pripravlja na tožbo zaradi možne prepovedi oddajanja. Že v začetku avgusta sta licenco za oddajanje izgubili 2 televizijski postaji in 32 radijskih. Nova grožnja z odvzemom licenc je posledica predvajanja tekstovnih sporočil gledalcev na televiziji Globovision, ki so pozivala k državnem udaru in atentatu na predsednika Chaveza. Proti televiziji Globovision že potekajo preiskave zaradi kršenja zakona o socialni odgovornosti in zaradi spodbujanja h kriminalnim dejanjem. V pogovornih oddajah so gostje pozivali k državnemu udaru in linču predsednika. Direktor agencije za telekomunikacije in minister za infrastrukturo pravita, da gre za nagovarjanje h kriminalnim dejanjem in ne za svobodo govora. Pred sedežem agencije za telekomunikacije je bila pred kratkim postavljena tudi lažna bomba.
V Venezueli je v privatnem lastništvu kar 472 radijskih postaj, 243 jih je v lasti lokalnih skupnosti, 79 je javnih. Podobno je na televizijskem trgu, 65 televizij je privatnih, 37 jih je v lastništvu skupnosti, 6 postaj je državnih.

OLIVER STONE IN HUGO CHAVEZ V BENETKAH
Režiser Oliver Stone je v Benetkah predstavil nov dokumentarni film Južno od meje. Na premiero je prišel skupaj z venezuelskim predsednikom Chavezom, glavnim junakom tega filma. Za film o Chavezu in južnoameriški levici se je odločil zaradi pristranskosti ameriških medijev in oblasti do Chaveza in ostalih levičarskih voditeljev. Projekt je presegel začetne načrte, ki bi morali pokrivati zgolj pristranskost korporativnih medijev. Na premieri je Chavez izjavil, da Južna Amerika doživlja preporod, torej svojo lastno renesanso. Po govoru ob premieri je doživel stoječe ovacije.
Oliver Stone se je dogovarjal tudi za snemanje dokumentarca z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom. Projekt ga je zanimal, ker je pričakoval, da bo, če bi bila okupacija Iraka uspešnejša, Iran napaden.

TIHI FINANČNI PREMIKI
Z junijem je Kitajska prvič v zgodovini postala neto prodajalec ameriških državnih obveznic. V tem mesecu se je znebila 25 milijard dolarjev, največ do sedaj. S septembrom je začela z izdajo lastnih obveznic, ki niso nominirane v dolarjih. Prva emisija obsega okoli 8 milijard dolarjev. Sočasno se je podala v nakup obveznic Mednarodnega denarnega sklada (SDR) v vrednosti 50 milijard $. Sočasno ostro kritizira politiko ameriške centralne banke, ki se je spremenila v tiskarno denarja. Vodstvo centralne banke že nekaj časa govori, da bo diverzificiralo svoj portfelj. Zanimivi so evro, jen in zlato. Zlato kupujejo previdno, da se ne bi cena preveč dvignila. Kitajska v tem trenutku poseduje 1054 ton zakladniškega zlata. Hong Kong sočasno umika svoje fizične zlate rezerve iz Londona, postati hoče azijski center trgovanja in hranjenja zakladniškega zlata.

DOLGI POHOD
Kitajsko podjetniško združenje je objavilo seznam 500ih najboljših podjetij za minulo leto. Čisti dobički teh družb so znašali 171 milijard $, kar je napram letu 2007 padec za 13%. 500 največjih ameriških družb je v letu 2008 pridelalo 99 milijard $ čistih dobičkov, kar predstavlja 85%ni padec glede na leto poprej. Največja kitajska podjetja so uspešna tudi globalno, saj se je 37 podjetjem uspelo prebiti med 500 največjih na svetu.

Jura Štok